| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Likovnooblikovni razvoj - prikaz stanja pri osmošolcih : magistrsko delo
Tjaša Korošec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovnooblikovni razvoj – prikaz stanja pri osmošolcih sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih teoretičnega dela je predstavljen predmet likovna umetnost v osnovnošolskem kurikulumu, pri čemer smo se osredotočili na pomembnost predmeta za otrokov razvoj in vlogo učitelja pri tem. Podrobneje je obravnavan razvoj likovnega izražanja otrok z opisom pet stopenjske lestvice razvoja likovnega izražanja. Nadalje je definiran likovnooblikovni razvoj z njegovimi dejavniki in razvojem likovnooblikovnih prvin. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovnooblikovnega razvoja učencev 8. razreda. Spremljali smo posamezne dejavnike likovnooblikovnega razvoja, skupni nivo likovnooblikovnih sposobnosti, ki predstavlja seštevek doseženih vrednosti pri vseh šestih dejavnikih, in dosežene minimalne, srednje in maksimalne vrednosti pri posamezni nalogi t. i. testa LV2 ali testa Štirih risb. Podatke smo analizirali z vidika ugotavljanja razlik med spoloma (kvantitativni del raziskave) in glede na njihovo razpršenost v raziskovalnem vzorcu pri posamezni nalogi testa LV2 (kvalitativni del raziskave). Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovnooblikovnega razvoja z vidika spola kaže tendenca doseganja rahlo višjih rezultatov deklic pri vseh dejavnikih, a so statistično značilne razlike med spoloma dokazane le pri dejavnikih optičnotematskega razvoja, oblikovne izkušnje in likovne tehnike ter splošnega likovnega nivoja. Dokazana je tudi statistično pomembna razlika pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja, v prid deklicam. Pridobljene podatke smo primerjali s podatki iz pretekle raziskave (Korošec, 2007). Na koncu smo v kvalitativnem delu oblikovno intepretirali izbrana likovna dela obeh spolov.
Ključne besede: likovnooblikovni razvoj, dejavniki likovnooblikovnega razvoja, likovno izražanje, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 460; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (33,77 MB)

2.
Likovnooblikovni razvoj učencev v osnovni šoli
Matjaž Duh, Renata Korošec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Predstavljena raziskava obravnava stopnjo razvitosti likovnooblikovnega razvoja pri učencih v osnovni šoli. Vzorec predstavljajo učenci, stari med 11 in 12 let. Spremljanje likovnooblikovnega razvoja je potekalo na osnovi specifičnih kriterijev, s pomočjo katerih so bila otroška likovna dela, ki so nastala v testnih pogojih, komisijsko ocenjena. Analiza rezultatov skupnega nivoja likovnooblikovnega razvoja je pokazala, da so sposobnosti, ki smo jih spremljali s pomočjo posameznih kriterijev, med spoloma podobno porazdeljene. Med spremljanjem šestih posameznih kriterijev likovnooblikovnega razvoja so rezultati raziskave v petih primerih pokazali, da med spoloma ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je omenjena razlika prisotna le pri enem kriteriju. Pri analizi dosežkov pri posameznih kriterijih smo ugotovili tudi, da so rezultati likovnooblikovnega razvoja porazdeljeni podobno kot ostale sposobnosti v heterogenih skupinah.
Ključne besede: likovna pedagogika, likovnooblikovni razvoj, likovna vzgoja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1838; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (82,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
SPREMLJAVA LIKOVNIH SPOSOBNOSTI UČENCEV V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Sara Červek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega, katera se vsebinsko navezujeta na temo Spremljava likovnih sposobnosti učencev v 7. razredu osnovne šole. V prvem, teoretičnem delu smo izhajali iz likovne umetnosti kot učnega predmeta in vanj zajeli vlogo učitelja in učenca. Predstavili smo razvoj otroka z likovnega vidika in prešli na opredelitev ustvarjalnosti. Opisali smo ustvarjalnost in predstavili dejavnike, ki ustvarjalnost omogočajo ali spodbujajo. Pri dejavnikih smo se dotaknili njihovega pomena za ustvarjalnost in po tem opredelili oblikovnost. Oblikovnost smo pojasnili kot pojem in pomemben del likovnega jezika. Pri tem smo izhajali iz oblikotvornih likovnih prvin, kot osnove likovnega prostora in pojasnili likovne spremenljivke, kot njihove lastnosti. Z opisom kompozicije in likovne tehnike smo zaključili prvi del diplomskega dela. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela smo interpretirali rezultate raziskave pri nivoju likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja glede na spol. Vzorec raziskave je zajemal 247 sedmošolcev različnih osnovnih šol, tako smo z raziskavo spremljali likovne sposobnosti deklic in dečkov, rezultate pa komparativno predstavili in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja so kazali v prid deklicam, medtem ko ni bilo statistično ugotovljenih razlik pri skupnem nivoju likovnoustvarjalnega razvoja. Merjenje rezultatov posameznih dejavnikov ustvarjalnosti se ponekod statistično razlikujejo, tako so pri dejavnikih likovnega ustvarjanja; senzibilnost, elaboracija, fleksibilno prilagajanje izraznim sredstvom in motorična spretnost v realizaciji ideje, pokazali statistično razliko v prid deklicam. Pri nivoju oblikovnega razvoja so bile boljše deklice, gledano bolj specifično, pri razmnoževanju likovnih elementov (razmnoževanje linije, teksture, valerjev) in pri odnosih med likovnimi elementi. Pri kompoziciji ni bilo statistično značilnih razlik glede na spol.
Ključne besede: ustvarjalnost, pouk likovne umetnosti, likovnoustvarjalni razvoj učencev, likovnooblikovni razvoj učencev
Objavljeno v DKUM: 22.07.2014; Ogledov: 2022; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

Iskanje izvedeno v 2.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici