1. PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJEAndreja Švec, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali. Ključne besede: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 3594; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. LIKOVNA APRECIACIJA V FUNKCIJI RAZVIJANJA LIKOVNIH POJMOV V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEAnja Pavlič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V njem obravnavamo razvoj likovne apreciacije pri učencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole z obravnavanjem petih različnih reprodukcij umetniških del.
V teoretičnem delu naloge opredeljujemo likovno umetnost v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, likovne pojme in likovno apreciacijo. Dotikamo se umetniških del in reprodukcij, obravnavanih pri rednem pouku likovne umetnosti. Opisujemo, kako poteka razvoj apreciativnih sposobnosti pri učencih in kaj je pri tem pomembno. Opisujemo tudi vpliv medijev, vrednotenje likovnega dela in likovno ustvarjalnost učencev.
V empiričnem delu naloge obravnavamo rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem dveh učnih ur likovne umetnosti v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. Prikazujemo odzive učencev ob spoznavanju petih reprodukcij slovenskih umetnikov. Učni uri smo začinili z razvedrili in medpredmetnimi povezavami. Apreciativne sposobnosti primerjamo glede na razred ter podajamo vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov učencev ob stiku z reprodukcijami. Za pridobitev rezultatov smo uporabili skupinski intervju ter analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih pridobili s pomočjo diktafona. V raziskavi je sodelovali skupno 44 učencev vseh treh razredov, od tega 22 dečkov in 22 deklic. Celotna raziskava je potekala na Osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica.
Rezultati, predstavljeni kot parafrazirana transkripcija pogovora, kažejo, da učenci zelo dobro sprejemajo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Njihovi odzivi so bili prisotni na vseh treh ravneh odzivanja: bili so spontani, igrivi in domišljijski. Likovne pojme so precej dobro poznali, neznane pojme so hitro usvojili. Pojavile so se pričakovane razlike v odzivih in poznavanju likovnih pojmov glede na razred. Izveden način spoznavanja umetnosti se je izkazal kot primeren način poučevanja likovne umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj so se učenci poleg učenja tudi sprostili in vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij. Ključne besede: likovna umetnost, likovna apreciacija, likovni pojmi, reprodukcije umetniških del, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, likovno vrednotenje Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 3607; Prenosov: 206 Celotno besedilo (2,93 MB) |
3. ODNOS MOTIVA PRI POUKU LIKOVNE UMETNOSTI V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLETjaša Dovnik, 2015, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Odnos do motiva pri pouku likovne umetnosti v devetem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
Namen diplomskega dela je, ugotoviti priljubljenost različnih motivov likovnih del v devetem razredu osnovne šole, raziskati, katera likovna dela so učencem všeč in kateri likovni motivi jih najbolj pritegnejo ter kako na ta izbor vplivata spol in okolje učencev.
V prvem, teoretičnem delu predstavljamo likovno vrednotenje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in načine izvajanja le-tega. Dotaknemo se izbire primernih likovnih del za likovno vrednotenje pri likovni umetnosti in predstavljamo izsledke o dosedanjih ugotovitvah raziskav o vrednotenju umetniških del pri otrocih in učencih. Nato se posvečamo plastem likovnega dela. Teoretični del dopolnjujemo s predstavitvijo likovne apreciacije, njenih osnovnih značilnosti, terminološke opredelitve in njenim razvojem pri učencih. Teoretična izhodišča zaključujemo s predstavitvijo umetniških del, ki smo jih zajeli v raziskavo.
V empiričnem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, s katero smo želeli ugotoviti priljubljenost različnih motivov izbranih umetniških del pri učencih ter ugotoviti, kako na izbor vplivata spol in okolje učencev. V raziskavi so sodelovali učenci devetih razredov osnovnih šol iz podravske regije. Med predstavljenimi umetniškimi deli so učenci izbrali dela, ki so jim bila najbolj všeč.
Rezultati raziskave kažejo na obstoj statistično značilnih razlik med spoloma pri priljubljenosti motivov pri kar petih od osmih sklopov umetniških del. Pri spremljanju razlik glede na stratum pa smo le v enem sklopu zaznali obstoj statistično značilnih razlik.
Raziskava je pomembna, saj je lahko v veliko pomoč učiteljem pri načrtovanju likovno-pedagoških vsebin pri pouku likovne umetnosti. S tem bi lahko učencem omogočili večjo željo, dodatno motivacijo, boljše zaznavanje in doživljanje pri spoznavanju umetniških del v domačem in svetovnem merilu likovne umetnosti. Ključne besede: pouk likovne umetnosti, odnos do motiva, likovno vrednotenje, likovna apreciacija Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 1744; Prenosov: 174 Celotno besedilo (4,29 MB) |
4. Opisno ocenjevanje pri likovni vzgoji v prvem triletjuMatjaž Duh, Rebeka Kolar, Lea Rezar, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo problematiko opisnega ocenjevanja, ki je v Sloveniji uzakonjen način ocenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Posebej smo se osredotočili na opisno ocenjevanje pri likovni vzgoji. Po mnenju številnih strokovnjakov je opisno ocenjevanje v primerjavi s številčnih mnogo kvalitetnejši in nazornejši način ocenjevanja, saj se opišejo (ne)doseženi cilji oziroma standardi znanja, ki jih je učenec dosegel ali ne. Ker omenjeni način ocenjevanja za učitelje pomeni dodatno obremenitev, je vse pogostejše enostavno prepisovanje ciljev oziroma standardov znanja, ki potem tvorijo opisno oceno za posameznega učenca. Še posebej se to kaže pri likovni vzgoji. V raziskavi preverjamo, kakšno je trenutno stanje na področju opisnega ocenjevanja pri likovni vzgoji. S kvantitativno in kvalitativno raziskavo smo na podlagi anketnega vprašalnika in primerov sumativnih opisnih ocen pri likovni vzgoji preverili, kaj menijo učitelji o opisnem ocenjevanju in kako ga v resnici izvajajo. Ugotovili smo, da je večina učiteljev zadovoljnih z opisnim ocenjevanjem in da glede na rezultate analize anketnih vprašalnikov upošteva vse nasvete. Po analizi primerov sumativnih opisnih ocen pri likovni vzgoji pa se je pokazalo ravno nasprotno, saj je bila le redkokje upoštevana individualizacija, izstopale so skoraj identične opisne ocene pri likovni vzgoji. Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, likovna vzgoja, likovno vrednotenje, ocenjevanje, opisno ocenjevanje, osnovna šola, formativna opisna ocena, sumativna opisna ocena, prvo triletje Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2786; Prenosov: 313 Celotno besedilo (1,36 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. LIKOVNI RAZVOJ UČENCEV 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLEMateja Gerjevič, 2015, diplomsko delo Opis: Sodoben pristop poučevanja likovne umetnosti narekuje učitelju tudi zavedanje pomembnosti razvijanja likovno-ustvarjalnih in likovno-apreciativnih sposobnosti pri učencih. Zaradi aktualnosti obravnavane teme smo v diplomskem delu posebno pozornost namenili spremljanju omenjenih sposobnosti pri četrtošolcih.
V teoretičnem delu diplomskega dela opredelimo pojem ustvarjalnosti, predstavimo temeljne vidike ustvarjalnosti, kriterije ustvarjalnosti ter povezavo med ustvarjalnostjo in inteligenco. Nato se osredotočimo na ustvarjalnost pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli ter podamo smernice za izvedbo vrednotenja. Dotaknemo se še dejavnikov likovne ustvarjalnosti, preko katerih smo v empiričnem delu proučevali likovno občutljivost otrok.
V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo preko dejavnikov likovne ustvarjalnosti preverjali likovno občutljivost četrtošolcev z vidika spola in stratuma. Le-to smo spremljali s testom LV1. Analiza rezultatov je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med spoloma v perceptivnih sposobnostih ter v skupnih likovno-apreciativnih sposobnostih, in sicer v prid deklicam. Pri ugotavljanju razlik med učenci glede na stratum (mestna in primestna OŠ) niso bili zaznani statistično značilni rezultati. Ključne besede: ustvarjalnost, likovno-ustvarjalne sposobnosti, likovno-apreciativne sposobnosti, pouk likovne umetnosti v osnovni šoli, vrednotenje pri pouku likovne umetnosti, otroška ustvarjalnost Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 1942; Prenosov: 204 Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. VPLIV LIKOVNE TEHNIKE NA KONCENTRACIJO OTROK PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V PREDŠOLSKEM OBDOBJUSuzana Rozman, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako likovna tehnika vpliva na koncentracijo otrok, starih od pet do šest let, in raziskati zanimanje ter koncentracijo otrok v predšolskem obdobju pri likovnih tehnikah.
Diplomsko delo Vpliv likovne tehnike na koncentracijo otrok pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvojnopsihološke značilnosti otrok od petega do šestega leta starosti. Predstavili smo različne značilnosti likovnega izražanja starejših otrok v predšolskem obdobju. Izpostavili smo stopnje razvoja likovnega izražanja in likovno izražanje otrok od petega do sedmega leta starosti. V nadaljevanju smo predstavili likovna področja risanja, slikanja in lepljenja ter likovne tehnike, ki smo jih uporabili v empiričnem delu. Na kratko smo predstavili še likovno vrednotenje, in sicer kriterije izbire avtorjev in njihovih del ter izbiro primernih likovnih del. Ob koncu teoretičnega dela smo predstavili oz.oz.oz. analizirali umetniška dela, ki smo jih izbrali, da jih v empiričnem delu predstavimo otrokom v vrtcu.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava o tem, kakšen je vpliv likovne tehnike na koncentracijo otrok pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju. Podatke smo zbirali na podlagi neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja. Izdelke, ki smo jih dobili preko testnih likovnih dejavnosti, smo analizirali in prikazali v tabeli s spremenljivkami.
Raziskovalni vzorec je zajemal skupino otrok, starih od pet do šest let. Pripravili smo štiri dejavnosti in s tem pridobili enainosemdeset izdelkov.
Raziskava je pokazala, da so dosegli otroci najdaljši čas koncentracije pri tehniki lepljenja z barvnim (kolaž) papirjem, najkrajšega pa pri tehniki risanja s svinčnikom. Glede na spol ni bilo večjih odstopanj v koncentraciji, le pri tehniki slikanja z voščenkami so imeli dečki daljšo koncentracijo, vendar lahko sklepamo, da na rezultate vpliva tudi manjše število deklic v skupini. Čas koncentracije z vsakim srečanjem ni naraščal. Pri analizi časov je prišlo do odstopanja le pri drugem srečanju, in sicer pri likovni tehniki slikanja z voščenkami ter slikanju s tempera barvami. Ključne besede: predšolski otrok, likovno izražanje, koncentracija, likovna tehnika, likovno vrednotenje Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 3001; Prenosov: 278 Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. PROBLEMATIKA RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEStaša Popović, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko razvijanja likovne apreciacije na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja.
V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče smo opredelili likovno apreciacijo in zapisali njene značilnosti. Izpostavili smo pomembnost uporabe umetniških del pri pouku likovne vzgoje, kriterije za izbiro le-teh in pomembnost obiskovanja galerij in muzejev. Predstavili smo vlogo učitelja, medije in metode pri pouku likovne vzgoje. Ker je likovna apreciacija močno povezana z ustvarjalnostjo in vrednotenjem, smo oboje tudi opredelili. Pri vrednotenju smo govorili o vrstah vrednotenja in plasteh likovnega dela. Pri ustvarjalnosti smo poleg opredelitve predstavili še ustvarjalni proces in razložili likovno ustvarjalnost, dejavnike le-te ter zapisali načine spodbujanja in zaviranja ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo predstavili analizo rezultatov pridobljenih z anketnim vprašalnikom. Zanimala so nas stališča učiteljev osnovnih šol do uporabe likovnih umetniških del in uporaba le-teh pri pouku likovne vzgoje.
Raziskava je pokazala, da se učitelji zavedajo nujnosti srečevanja otrok z umetniškimi deli in pomembnosti vključevanja le-teh v pouk likovne vzgoje, manj pozornosti pa posvečajo razvoju apreciativnih zmožnosti z originalnimi likovnimi deli (galerije, muzeji). Ugotovili smo, da učitelji v povprečju pri uri likovne vzgoje s kombinacijo verbalnih in vizualnih metod (metoda razlage, metoda prikazovanja) prikažejo od ene do treh reprodukcij, le-te večinoma posredujejo v tiskani obliki ali pa s pomočjo spleta in največkrat v uvodnem delu ure. Analiza je še pokazala, da učitelji dajejo prednost prikazovanju umetniških del s klasičnimi motivi kot pa z abstraktnimi motivi. Ključne besede: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, reprodukcije umetniških del Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 185 Celotno besedilo (614,75 KB) |
8. VPLIV MOTIVA IN LIKOVNE TEHNIKE NA UPORABO BARV V PREDŠOLSKEM OBDOBJUBarbara Špes, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je poglobiti znanje o uporabi barv v predšolskem obdobju ter ugotoviti, kako motiv in likovna tehnika vplivata na uporabo barv otrok, starih od štiri do šest let.
V diplomskem delu z naslovom Vpliv motiva in likovne tehnike na uporabo barv v predšolskem obdobju smo predstavili razvojnopsihološke značilnosti otrok od četrtega do šestega leta, saj smo z njimi delali v empiričnem delu, predstavili smo različne opredelitve razvoja likovnega izražanja in izpostavili značilnosti likovnega izražanja otrok, starih od štiri do šest let. Izpostavili smo barvo in motiv kot pomembna elementa pri likovnem izražanju predšolskih otrok, predstavili likovno področje slikanja in dve tehniki, ki smo ju uporabili v empiričnem delu. Osvetlili smo tudi likovnovzgojno področje, in sicer likovno vrednotenje, saj smo v empiričnem delu otrokom predstavili tri likovna umetniška dela. Le-ta smo ob koncu teoretičnega dela tudi analizirali oz. predstavili.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava o tem, kakšen vpliv imata na uporabo barv predšolskih otrok motiv in likovna tehnika. Za zbiranje podatkov smo uporabili neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja – tabelo s prikazom spremenljivk, katere smo dobili z analizo likovnih izdelkov, ki so nastali preko testnih likovnih dejavnosti v vrtcu. Pripravili smo šest dejavnosti in dobili sto en izdelek.
Raziskava je pokazala, da otroci uporabljajo več barv pri tehniki slikanja s prekrivnimi vodenimi barvami kot pri tehniki lepljenja z barvnim papirjem. Več barv uporabljajo ob opazovanju človeške figure oz. pokrajine kot ob opazovanju abstraktnega motiva, več barv pa uporabljajo deklice v primerjavi z dečki. Število barv z vsakim srečanjem ni naraščalo, kar nas je presenetilo. Predvidevali smo, da bodo otroci z vsakim srečanjem bolj eksperimentirali in uporabili več možnosti, ki jih ponuja posamezna likovna tehnika. Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, motiv, likovno področje slikanja, likovno vrednotenje, barva Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2949; Prenosov: 492 Celotno besedilo (3,22 MB) |
9. POTI K RAZVIJANJU LIKOVNE APRECIACIJEBoštjan Zupančič, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Poti k razvijanju likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela in je nastalo z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve umetniških del ob neposrednem pedagoškem delu, na podlagi dobljenih rezultatov pa poiskati ustrezne poti k razvijanju likovne apreciacije.
V teoretičnem delu smo predstavili vidike likovnega vrednotenja in likovne ustvarjalnosti ter njun vpliv na razvijanje likovnoapreciativnih sposobnosti. Opisali smo nastanek, pomen in možnosti za razvijanje likovne apreciacije, podrobneje pa predstavili tudi njeno vlogo v komunikaciji med učencem in umetniškim delom.
Empiričen del vsebuje rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in preizkušanjem petih metod s petimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Za samostojno tehniko zbiranja podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo, ter učnih listov. Raziskovalni vzorec je zajemal 95 učencev petih razredov treh mariborskih osnovnih šol, natančneje 56 deklic in 39 dečkov.
Z raziskavo smo ugotovili, da so se izbrane metode glede na posamezna umetniška dela pokazale za različno učinkovite, saj so bile za predstavitev realističnih oz. abstraktnih del nekatere boj ustrezne kot druge, vse pa so v večini dosegle, da so učenci umetniška dela dobro opazovali. Razlike so se pojavljale tudi pri dajanju prednosti posamezni metodi glede na spol. Ključne besede: Likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, umetniška dela, metode za predstavitev. Objavljeno v DKUM: 03.10.2012; Ogledov: 2051; Prenosov: 330 Celotno besedilo (905,25 KB) |
10. ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMojca Kovačič, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo odnos do motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri motivi so učencem najbolj všeč ter kako na izbor vplivata spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci. V teoretičnem delu je opredeljeno likovno vrednotenje in likovna apreciacija v prvi triadi osnovne šole. Na kratko so opisane plasti likovnega dela in mediji pri likovni vzgoji. Predstavljena je zgodovina in razvoj vrednotenja, primerna likovna dela za likovno vrednotenje ter dosedanje ugotovitve raziskav o otroškem vrednotenju umetniških del. Ob koncu teoretičnega dela sledi še predstavitev izbranih umetniških del, ki so jih vrednotili učenci. V empiričnem delu so prikazane ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovali učenci tretjih razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Učenci so med predstavljenimi reprodukcijami slikarskih umetnin izbrali delo, ki jim je bilo najbolj všeč. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v izbiri motiva glede na spol, saj so bili dečkom všeč drugačni motivi kot deklicam. Dečkom so bili najbolj všeč motivi živali in fantazijski motivi, deklicam pa žanrski motivi, portreti in krajine. Tako dečke kot deklice pa je najbolj navdušil motiv živali. Ugotovili smo tudi, da v izbiri motiva ni statistično pomembnih razlik med učenci iz mesta in podeželja. Iz analize odgovorov smo ugotovili, da so se dečki odločali za dela predvsem zaradi motivov, medtem ko so na izbiro umetnine pri deklicah zraven motiva vplivali tudi likovni elementi, predvsem lepe barve. Povzamemo lahko, da je potrebno pri pouku likovne vzgoje izbirati reprodukcije likovnih del z motivi, ki bodo všeč tako dečkom kot deklicam. Ključne besede: likovna vzgoja, odnos do motiva, 3. razred, likovno vrednotenje Objavljeno v DKUM: 07.07.2009; Ogledov: 4096; Prenosov: 404 Celotno besedilo (2,93 MB) |