1. Povezanost med otrokovimi čustvi in njegovo izbiro barv v likovnih delih : magistrsko deloKlementina Kerčmar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Povezanost med otrokovimi čustvi in njegovo izbiro barv v likovnih delih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene barve in njihove lastnosti, kakšno vlogo imajo pri otrokovih likovnih delih in kako so povezane s čustvi. Ker imajo čustva velik vpliv na ljudi in otroke, smo del posvetili raziskovanju le-teh. Izpostavljena so temeljna in sestavljena čustva, s katerimi se največ srečujemo v vsakdanjem življenju in njihovo odražanje v otroških likovnih delih. Obdelali smo razvoj otroških likovnih del in se osredotočili na starostno obdobje otrok, pri katerih smo izvedli naše raziskovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, ali branje pravljice s pozitivnimi in negativnimi književnimi liki vpliva na izbiro barv v otroškem likovnem delu. Analizirali smo barve, ki so jih izbrali pri pozitivnih in negativnih književnih likih, in prišli do ugotovitve, da v večini izbirajo barve, ki jih predhodno povezujejo z znanimi in realnimi stvarmi. V drugem delu smo v naši raziskavi s pomočjo ocenjevalne lestvice želeli izvedeti, ali učenci tretjega in četrtega razreda povezujejo barve z različnimi čustvenimi stanji, katere so barve, ki jih ne marajo, katere so njihove najljubše barve, ali obstajajo razlike glede na spol pri povezovanju pozitivnih čustev s toplimi barvami in negativnih čustev s hladnimi barvami. Ugotovili smo, da otroci izbirajo hladne barve tudi pri pozitivnih čustvih in obratno.
Ključne besede: barva, čustva, tople in hladne barve, psihodiagnostična vrednost barv, likovno izražanje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 38; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,84 MB) |
2. Likovnooblikovni razvoj - prikaz stanja pri osmošolcih : magistrsko deloTjaša Korošec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovnooblikovni razvoj – prikaz stanja pri osmošolcih sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih teoretičnega dela je predstavljen predmet likovna umetnost v osnovnošolskem kurikulumu, pri čemer smo se osredotočili na pomembnost predmeta za otrokov razvoj in vlogo učitelja pri tem. Podrobneje je obravnavan razvoj likovnega izražanja otrok z opisom pet stopenjske lestvice razvoja likovnega izražanja. Nadalje je definiran likovnooblikovni razvoj z njegovimi dejavniki in razvojem likovnooblikovnih prvin. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovnooblikovnega razvoja učencev 8. razreda. Spremljali smo posamezne dejavnike likovnooblikovnega razvoja, skupni nivo likovnooblikovnih sposobnosti, ki predstavlja seštevek doseženih vrednosti pri vseh šestih dejavnikih, in dosežene minimalne, srednje in maksimalne vrednosti pri posamezni nalogi t. i. testa LV2 ali testa Štirih risb. Podatke smo analizirali z vidika ugotavljanja razlik med spoloma (kvantitativni del raziskave) in glede na njihovo razpršenost v raziskovalnem vzorcu pri posamezni nalogi testa LV2 (kvalitativni del raziskave). Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovnooblikovnega razvoja z vidika spola kaže tendenca doseganja rahlo višjih rezultatov deklic pri vseh dejavnikih, a so statistično značilne razlike med spoloma dokazane le pri dejavnikih optičnotematskega razvoja, oblikovne izkušnje in likovne tehnike ter splošnega likovnega nivoja. Dokazana je tudi statistično pomembna razlika pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja, v prid deklicam. Pridobljene podatke smo primerjali s podatki iz pretekle raziskave (Korošec, 2007). Na koncu smo v kvalitativnem delu oblikovno intepretirali izbrana likovna dela obeh spolov.
Ključne besede: likovnooblikovni razvoj, dejavniki likovnooblikovnega razvoja, likovno izražanje, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 16
Celotno besedilo (33,77 MB) |
3. GRAFIKA V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE : diplomsko deloMaja Košenina, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Grafika v 1. razredu osnovne šole je sestavljeno iz
teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali posamezna likovna področja s poudarkom na grafiki, se osredotočili na tehnike, ki jih likovno področje grafike ponuja in vse skupaj povezali z likovnim motivom in likovnim ritmom. V praktičnem delu smo načrtovali pet likovnih dejavnosti, ki smo jih dokumentirali in analizirali. Otroci so prek dejavnosti spoznali nekatere grafične tehnike in razvijali svojo likovno ustvarjalnost na njim nov in zanimiv način. V proces izvajanja je bilo vključenih 22 otrok starih med 6 in 7 let. Ob pisanju diplomske naloge smo si zadali štiri raziskovalna
vprašanja, s pomočjo katerih smo ugotovili, da so vse grafične tehnike, ki smo jih obravnavali v sklopu diplomske naloge, bile primerne. Največ zanimanja in pozornosti pri otrocih sta privabili tehniki monotipije in tiska s pečatniki. Otroci so nas zelo presenetili pri uporabi pripomočkov in materialov, s katerimi so se večinoma srečali prvič, saj so bili z njimi zelo spretni. Ob ustvarjanju smo spodbujali predvsem lastno domišljijo otrok, večjih spodbud ni bilo potrebnih.
Ključne besede: Likovna področja, grafika, grafične tehnike, likovno izražanje otrok.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 328; Prenosov: 68
Celotno besedilo (7,75 MB) |
4. Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli : magistrsko deloSara Cetl, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih so predstavljeni likovno izražanje, ustvarjalno mišljenje, ki je pogojeno z divergentnim in s konvergentnim mišljenjem, ter vplivi okolja na ustvarjalnost. Opisane so faze likovnega izražanja in razvoj likovnih sposobnosti s poudarkom na učencih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nadalje so opredeljeni likovna ustvarjalnost in njeni dejavniki ter kako se omenjeno ustvarjalnost lahko spodbuja ali zavira. Vključenih je tudi nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z ustvarjalnostjo ali so pripomogle k razumevanju likovnega izražanja učencev. Empirični del magistrskega dela zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti učencev 8. razreda različnih osnovnih šol na območju Maribora. Preučili smo tudi povezanost dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovne ustvarjalnosti z vidika spola kažejo statistično značilne razlike zgolj pri enem dejavniku – fluentnosti, v prid dekletom. Pokazala se je tendenca elaboracije in fleksibilnosti, pri čemer so nekoliko boljše rezultate dosegle prav tako deklice. Z vidika stratuma je bilo mogoče zaznati statistično značilne razlike pri elaboraciji, občutljivosti za likovne probleme in fluentnosti, v prid učencem iz primestja. V analizi povezanosti spodbujevalnih dejavnikov likovne ustvarjalnosti se je pri vseh pokazala kot pozitivna in statistično značilna. Ugotovili smo, da so podobno slabše rezultate dosegli mlajši učenci v pretekli raziskavi (Herzog, 2009), pri dejavnikih, ki omogočajo likovno ustvarjalnost (redefinicija, fluentnost, elaboracija). To pomeni, da tako mlajši učenci, kot tudi učenci ob koncu osnovne šole ne dosegajo določenih povprečnih rezultatov pri nekaterih dejavnikih likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje likovne ustvarjalnosti, likovni razvoj, likovno izražanje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,65 MB) |
5. Vključevanje likovnih področij in tehnik v dejavnosti ptujskih vrtcevTeja Zelenik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje likovnih področij in tehnik v dejavnosti ptujskih vrtcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, v katerem so predstavljena likovna področja in opisane likovne tehnike posameznih področij, ki jih lahko uporabljamo v vrtcu. V teoretični del smo vključili tudi likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju ter Kurikulum za vrtce in se posebej osredotočili na področje umetnosti, kamor spadajo likovne dejavnosti. Seznanili smo se tudi z neprimernimi likovnimi tehnikami in posledično tudi neprimernimi likovnimi materiali in orodji. Predstavili pa smo tudi vrtec Ptuj, ki je bil pomemben dejavnik naše raziskave.
V empiričnem delu smo pa predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Na njih so odgovorile vzgojiteljice vrtca Ptuj. Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v realno stanje na področju usmerjenih likovnih dejavnosti Vrtca Ptuj in vzgojiteljicam posredovati morebitne pomanjkljivosti za izboljšanje prakse. Ugotovili smo, da vzgojiteljice vključujejo v svoje delo vsa področja likovnih dejavnosti, vendar sta najpogosteje vključeni področji slikanje in risanje.
Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera likovna področja vzgojiteljice najpogosteje vključujejo v svoje dejavnosti in katere likovne tehnike uporabljajo pri tem. Ob tem smo želeli raziskati, ali imajo dovolj potrebnih orodij in materialov za izvedbo želenih dejavnosti na likovnem področju.
Ključne besede: likovna področja, likovne tehnike, vrtec Ptuj, likovno izražanje, neprimerne likovne tehnike
Objavljeno v DKUM: 26.11.2020; Ogledov: 815; Prenosov: 173
Celotno besedilo (590,01 KB) |
6. Odnos predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizmaMetka Šmajdek, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bilo otrokom, starim pet in šest let, predstaviti umetniške reprodukcije, in sicer pet umetniških reprodukcij iz obdobja impresionizma in pet umetniških reprodukcij iz obdobja kubizma. Na podlagi sestavljenega anketnega vprašalnika smo pridobili informacije za raziskavo. Zanimal nas je odnos predšolskega otroka do umetniških del, kateremu obdobju dajejo otroci prednost in ali obstajajo razlike glede na spol otroka. Raziskovalna vprašanja so temeljila na raziskovalnih vprašanjih, zastavljenih v diplomski nalogi diplomantke Tine Halužan Preference predšolskih otrok v obdobju impresionizma in kubizma, saj je bil naš namen ugotoviti podobnosti in razlike isto starih otrok.
V teoretičnem delu smo govorili o otrokovem likovnem izražanju in likovnem razvoju ter stopnji likovnega izražanja otrok, starih od pet do šest let. Razjasnili smo motiv in njegovo vlogo pri likovnem izražanju predšolskega otroka. Govorili smo o učnem okolju in njegovem pomenu v predšolskem obdobju, opisali igralnico ter igralne kotičke in opisali likovni kotiček. Zanimalo nas je tudi, kakšno mora biti urejeno likovno okolje. Predstavili smo značilnosti obdobja impresionizma in kubizma ter umetniška dela, ki smo jih uporabili pri izvedbi empiričnega dela.
V praktičnem delu smo rezultate, pridobljene s pomočjo ankete, prikazali v tabelarični in grafični obliki ter jih interpretirali. Ugotovitve smo predstavili v sklepu.
Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, učno okolje, impresionizem, kubizem.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 927; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Načini upodabljanja prostora pri likovnem izražanju predšolskih otrok v Vrtcih občine Moravske TopliceTiana Golob, 2018, diplomsko delo Opis: Otrokov razvoj likovnega izražanja poteka v določenih razvojnih stopnjah. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje preučili značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter načine upodabljanja prostora, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Najprej je otrok na sto-pnji čečkanja, nato na stopnji risanja simbolov, v začetku šolskega obdobja pa stopi v stopnjo realističnega risanja. Pri vseh otrocih potekajo te razvojne stopnje v enakem zaporedju, vendar se vedno ne skladajo s starostjo. Pri nekaterih otrocih se določena stopnja risanja pojavi prej, pri drugih pozneje. Otrok sčasoma naleti na problem upodobitve tridimenzionalnega prostora na papir, ki ima samo dve dimenziji. Za reševanje tega problema otrok začne uporabljati različne načine upodabljanja prostora. Ti načini upodabljanja se glede pogostosti uporabe v različnih starostnih obdobjih spreminjajo. Mlajši otroci se poslužujejo predvsem upodobitve talne črte, starejši otroci pa začnejo risati tudi stropno črto, predmete vzvračajo, jih prekrivajo in uporabijo izrez. Empirični del diplomske naloge tako zajema rezultate in interpretacijo načinov upodabljanja prostora, ki smo jih dobili z analizo otroških risb. V raziskovalni vzorec smo vključili otroke v Vrtcih občine Moravske Toplice, in sicer v starostnem obdobju od 4 do 6 let. Nekateri otroci pri reševanju tega problema potrebujejo pomoč odrasle osebe, saj se drugače zaradi občutka nesposobnosti in kritičnosti do svojega načina izražanja lahko oprimejo posnemanja ali zavračanja upodabljanja takih motivov. Pomembno je torej, da vzgojitelji pri izvajanju takih dejavnosti uporabljajo strategije, s katerimi pomagajo otrokom rešiti nastali problem ter še bolj spodbuditi njegovo opazovanje in izražanje.
Ključne besede: likovno izražanje, predšolski otrok, prostor, risba, starost
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 759; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Strategije upodabljanja prostora pri likovnem izražanju v predšolskem obdobju glede na spolTadeja Osterc, 2017, diplomsko delo Opis: Razvoj vsakega otroka je edinstven, kar pomeni, da se vsak otrok razvija drugače od svojih vrstnikov. Otrok se celostno razvije, ko ima možnost likovnega izražanja. Za razvoj likovnega izražanja so značilne stopnje, ki so starostno opredeljene. Otrok lahko določeno stopnjo razvoja doseže prej ali kasneje. Stopnje so povezane in se mešajo. Pomembno se nam zdi, da je vsak vzgojitelj seznanjen s stopnjami razvoja, jih prepozna in jih zna uporabljati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in preučili značilnosti likovnega izražanja, razvoj in stopnje razvoja glede na spol, kako sta povezana otrok in prostor, razlike v spolu in likovno področje risanja. V empiričnem delu smo s testno pripravo izvedli dejavnost v Vrtcu Lendava - Lendvai Óvoda. Analiza pridobljenih podatkov zajema otroke, stare 4–6 let. Risali so motiv prostora igralnice. Zanimalo nas je, na kakšne načine upodabljajo prostor. Rezultati prikazujejo razlike v spolu, deklice narišejo več podrobnosti, bolj zapolnijo format, boljše so v upodabljanju prostora ter dlje časa rišejo kot dečki. Ugotovili smo, da mlajši otroci, 4–5 let, rišejo dlje časa kot starejši, 5–6 let. Na risbah so največkrat uporabili prikaz prostora s talno črto, ki je spodnji rob papirja, najmanj pa zvračanja.
Ključne besede: likovno izražanje, prostor, predšolski otrok, risba, spol
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1103; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,02 MB) |
9. Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizmaLucija Gnidovec, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizma je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti reprodukcije umetniških del otrokom, starih od pet do šest let. Izbranih je bilo pet umetniških del iz obdobja kubizma in pet iz obdobja impresionizma. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili informacije za raziskavo.
Zanimalo nas je, katero umetniško delo je otrokom všeč oz. katero umetniško delo otrokom ni všeč in zakaj. Obenem pa smo preverili, kako na izbiro umetniškega dela vpliva motiv in kateri od motivov je otroke najbolj pritegnil. Raziskali smo, kako spol vpliva na izbiro umetniškega dela in ali se pozna razlika glede všečnosti umetniških del. Zanimalo nas je, katera umetniška obdobja otroke bolj pritegnejo; abstraktna ali neabstraktna. V raziskavi smo se bolj posvetili kubističnim oz. abstraktnim umetniškim delom.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo govorili o otrokovem likovnem razvoju in stopnji likovnega izražanja pri otrocih, starih od pet do šest let. Razjasnili smo, kaj sploh pomeni motiv in katere motive pri likovnem izražanju uporabljajo otroci stari od pet do šest let. Govorili smo o eni izmed metod likovne vzgoje, to je metoda estetskega transferja. Zanimalo nas je tudi, kako vnesti v predšolsko vzgojo znana umetniška dela in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri le-teh. Dotaknili smo se obdobja kubizma in predstavili pet umetniških del iz tega obdobja.
Primerjali smo tudi vzporedno raziskavo druge diplomantke, ki je uporabila enake anketne vprašalnike in enake reprodukcije.
Podatke, ki smo jih pridobili, smo prikazali v tabelarični obliki in jih interpretirali. Ugotovili smo, da otroke najbolj pritegnejo živalski motivi, motivi konj. Pokazalo pa se je, da otrokom niso všeč motivi moških oseb. Nismo opazili razlike med spoloma, glede všečnosti umetniških del.
Ključne besede: predšolski otroci, motiv, likovno izražanje, kubizem
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1072; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. VPLIV SPOLA NA SPREJEMANJE UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU KUBIZMAAndreja Mohar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spola na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizma je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Poglavitni namen dela je bil predstaviti otrokom v starosti 5–6 let reprodukcije desetih umetniških del iz obdobja impresionizma in kubizma. Informacije so bile pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim se je ugotavljalo, ali spol otrok vpliva na sprejemanje umetniškega dela v kubizmu in katera umetniška dela so jim bolj všeč – tista iz obdobja kubizma ali tista iz impresionizma. V obzir je bil vzet tudi vpliv spola na izbor motiva pri umetniškem delu. V teoretičnem delu je na splošno predstavljen otrokov razvoj. Delo se osredotoča na likovno in barvno izražanje otrok, na primerjavo med spoloma glede odnosa do umetniških del (motiv, likovni kriterij), podrobneje pa je predstavljeno obdobje kubizma. Dodatno je opravljena tudi raziskava diplomantke Jasmine Jogić, ki je potekala vzporedno. V empiričnem delu je predstavljena raziskava vpliva spola na sprejemanje umetniških del. Podatki, ki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, so analizirani in statistično obdelani. Rezultati so interpretirani v sklepu in prikazani v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: predšolski otroci, spol, likovno izražanje, kubizem, impresionizem
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 978; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,85 MB) |
