| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VIZUALNA PISMENOST - SLIKANIŠKA PISMENOST
Anja Pukšič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled teorije slikanice, v kateri igrata pomembno vlogo slikovni in besedilni del. Zaznavanje obeh delov (besedilnega in slikovnega) je izjemnega pomena. Strokovnjaki nas opozarjajo na nove oblike poučevanja pismenosti, kjer je ključnega pomena predstavljena vizualna pismenost. Slikanico so včasih obravnavali ob reprezentativnem odlomku ali kot integralno besedilo, tako da je učiteljica prebrala del besedila in predstavila mimohod ilustracij. In kaj je to pomenilo za otroke? Seveda tak pristop ni spodbuden, kajti slikanico je treba obravnavati na način, da imajo vsi učenci dostop do slikovnega in besedilnega dela hkrati oziroma simultano. Pri obravnavi slikanice v šoli je zelo pomembno učiteljevo poznavanje učencev in njihove razvojne stopnje, saj lahko na podlagi tega znanja izbere primerna dela. Izbira primernega dela pa seveda ni dovolj, pomembna je obravnava le-tega. Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu najprej učencem omogočimo sinhrono recepcijo slikanice, nato nas zanima, kako zaznajo, razumejo in vrednotijo književne osebe, književni čas, književni prostor in književno dogajanje ter katere slikaniške signale pri tem uporabljajo. Prav tako nas zanima zmožnost domišljijskega dopolnjevanja besedilnega sveta. Primerjali smo tudi kašna je stopnja vživljanja v fazi poglabljanja doživetja in sicer pri učencih, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice ter pri učencih, ki so bili pri obdelavi slikanice deležni le besedilnega dela slikanice. V 3. razredu izvedemo učno uro književnosti s slikanico Saše Vegri: Jure kvak kvak. Analiza in rezultati izvedene učne ure pokažejo, da so se učenci, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice v večji meri vživeli v književno osebo kot učenci, ki so bili pri obravnavi slikanice deležni le besedilnega dela. Rezultati tudi kažejo, da učenci za razumevanje in vrednotenje slikanice v večji meri uporabljajo vizualne signale in v manjši meri besedilne slikaniške signale. Večina učencev pa tudi nima težav pri domišljijskem dopolnjevanju besedilnega sveta ter pri razlikovanju med realnim in domišljijskim svetom.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, osnovni likovni elementi vizualne komunikacije, obravnava slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1679; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

2.
POMEN LIKOVNIH ELEMENTOV V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU
Metka Zrim, 30, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi se bomo osredotočili na likovno teorijo in grafično oblikovanje. Diplomska naloga obsega tako teoretični kot praktični del. V teoretičnem delu bomo podrobneje predstavili osnovne likovne elemente, likovno kompozicijo in se seznanili s področji likovnega ustvarjanja. V nadaljevanju bomo definirali, kaj je grafično oblikovanje, predstavili bomo vlogo in delo grafičnega oblikovalca ter predstavili pomembno področje grafičnega oblikovanja – tipografijo. Ker se grafično oblikovanje ukvarja z vizualnim sporočanjem, bomo na kratko opisali, kaj je bistvo vizualnega komuniciranja. Praktični del diplomske naloge bo zajemal analize in opise grafičnih del na podlagi likovne teorije. Uporabili bomo kvalitativno metodo raziskovanja, kjer bomo ugotavljali kakšna čustva vzbujajo izbrana grafična dela pri posameznikih. Na ta način bomo ugotovili ali se pomen likovnih elementov v grafičnem oblikovanju spremeni ali ne.
Ključne besede: likovna teorija, likovni elementi, vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, oglaševanje
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 8766; Prenosov: 694 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
SINTEZA ZVOKA IN PODOBE
Peter Valtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani. Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe. Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti. Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe. V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Ključne besede: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici