| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba prostorskih ključev pri učencih osmega razreda osnovne šole
Barbara Lapuh, Jurij Selan, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku se ukvarjamo s specifičnim problemom, ki ga je mogoče zaznati pri urah likovne umetnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole pri artikulaciji prostora na ploskvi z uporabo prostorskih ključev. Izkušnje kažejo, da učenci znanja o prostorskih ključih, ki ga usvojijo, kasneje v drugih likovnih nalogah pogosto ne izkažejo več. Ta problem smo podrobneje osvetlili z izvedbo kvalitativne raziskave pri 28 učencih osmega razreda osnovne šole, v kateri smo proučevali, kako učenci že naučeno znanje o prostorskih ključih uporabijo tudi v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev od njih ni eksplicitno zahtevana. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da kar dve tretjini učencev v drugi risbi ni uporabilo znanja o prostorskih ključih, čeprav so ga izkazali v prvi risbi. To razkriva, da učenje prostorskih ključev, ki poteka zgolj nekaj ur pri predmetu likovna umetnost, ne vodi do tega, da bi učenci to znanje ponotranjili do te mere, da bi ga lahko spontano uporabljali.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, likovna didaktika, likovni prostor, metodika, učni načrti, prostorski ključi, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (612,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Temne podlage kot izhodišče za likovne dejavnosti v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Timotej Auguštin, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Temne podlage kot izhodišče za likovne dejavnosti v predšolskem obdobju ima namen razširjenja raznolikosti likovno-vzgojne prakse z vključevanjem temnih podlag v praktično delo predšolskih otrok. To doseže z načrtovanjem in izvedbo šestih različnih likovno-vzgojnih dejavnosti v skupini otrok, starih od 4 do 6 let. Te vsebujejo uporabo raznolikih tem, motivov, tehnik ter oblik in metod dela. Dejavnosti so nato analizirane z uporabo psihološke, pedagoško-didaktične, materialne in snovne analize, prav tako pa so analizirana dela treh otrok iz vsake dejavnosti z analizami likovnih del po razvojnem, ustvarjalnem in materialno-tehničnem kriteriju. Ugotovili smo, da uporaba temnih podlag kot izhodišče za likovne dejavnosti pozitivno vpliva na otrokovo likovno ustvarjanje, v najožjem obsegu zaradi dodatne motivacije otrok in svežega načina dela pri likovno-vzgojnem delu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter metode kvalitativne metodologije. Podatke smo zbirali v Vrtcu " Otona Župančiča" Slovenska Bistrica z neslučajnostnim vzorcem 20 otrok, starih od 4 do 6 let.
Ključne besede: Predšolski otrok, predšolska vzgoja, likovne dejavnosti, likovna didaktika
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Primerni motivi za likovno izražanje otrok v starosti 2-4 leta na temo pomlad
Ines Jurčič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerni motivi za likovno izražanje otrok starih 2-4 leta na temo pomlad smo predstavili nekaj drugačnih, novih idej za likovno dejavnost v vrtcih na temo pomlad. Obdelali smo štiri likovna področja in sicer: risanje, slikanje, odtiskovanje (grafika) in kiparstvo. Znotraj njih smo uporabili različne likovne tehnike, primerne za likovno delo v predšolskem obdobju. Dejavnosti smo izvajali z otroki v vrtcu, starimi 2-4 leta. V teoretičnem delu diplomskega dela smo pojasnili naravo likovnih motivov in likovnih tem v okviru predšolske likovne didaktike, značilnosti načrtovanja likovnih dejavnosti v vrtcu, podali značilnosti razvoja likovnega izražanja v predšolskem obdobju pri različnih starostih in navedli načela predšolske likovne didaktike. Predstavili smo še likovna področja in likovne tehnike s poudarkom na primernih tehnikah ter opozorili na najpogostejše napake na področju likovnih dejavnosti. V praktičnem delu smo izvajali osem nastopov iz področja didaktike likovne vzgoje na temo pomlad. Risali smo koreninice rastlin na papirnate kozarčke in svoje odseve, ki smo jih opazovali v lužah. Na stare dežnike smo slikali z rokami, sami smo si zmešali tudi barvo iz blata in vode ter z njo slikali na risalne liste. V glino smo s prsti naredili polževo sled in valjali deževnike, ki smo jih opazovali v naravi. Z vatiranimi palčkami smo odtiskovali regratove lučke ter odtiskovali muhe iz zmečkanega papirja. Ugotovili smo, da drugačni, bolj abstraktni motivi otroke bolj pritegnejo in povečajo otrokovo zanimanje za dejavnost. Ugotovili smo tudi, da je v vsakem tematskem sklopu ogromno možnosti za izbiro likovnih motivov in da je možno, ne glede na tematiko, ki se v vrtcu obravnava, izvesti kvalitetno likovno dejavnost.
Ključne besede: likovni motiv, likovna tehnika, likovna dejavnost, predšolska vzgoja, otroci
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Izvajanje dejavnosti za razvijanje socialno-emocionalnih veščin v integraciji z likovno umetnostjo v bolnišničnih vrtcih : diplomsko delo
Gabi Bezjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih. 
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

5.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

6.
MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Štancer, 2009, diplomsko delo

Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1011; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (19,94 MB)

7.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
Uporaba naravnih in recikliranih materialov pri likovnih dejavnostih v vrtcu
Lea Predikaka, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti, ki nam jih pri likovnem delu ponujajo naravni in odpadni materiali, katere lahko z reciklažo uporabimo pri delu z otroki. V teoretičnem delu so z deskriptivno in komparativno metodo predstavljeni vidiki kurikuluma in likovne didaktike na tem umetniškem področju, pri čemer smo opredelili likovna področja in se posvetili materialom, tako tradicionalnim kot netradicionalnim. Izpostavili smo tudi projekt Ekovrtec, ki deluje kot del programa Ekošola in se neposredno dotika ekološkega ozaveščanja otrok, pa tudi odraslih, vpletenih v vrtčevsko okolje. V praktičnem delu, ki je temeljilo na kvalitativnih metodah, smo pripravili, izvedli in evalvirali šest dejavnosti, vsako iz drugega likovnega področja. V njih smo vključevali naravne in odpadne materiale, katere smo s svojim delom reciklirali in uporabili za likovne upodobitve. Veliko pozornosti smo namenjali recikliranju oz. pravilnemu ravnanju z odpadki in skrbi za okolje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna področja, recikliranje, odpadni materiali, naravni materiali.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1868; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

9.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1790; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (737,72 KB)

10.
Prikaz medpredmetnega povezovanja na primeru implementacije sodobne umetnosti v osmi razred osnovne šole
Katja Kozjek Varl, Matjaž Duh, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen primer implementacije sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole. V raziskovalnem procesu so nas zanimali različni pristopi (trije koraki), ki so učencem omogočali spoznavanje in razumevanje sodobne likovne umetnosti. Zadnji korak je predstavljal medpredmetno povezovanje z namenom realizirati učne cilje vključenih predmetov. Učenci so skozi likovnoustvarjalno delo izražali odnos do vsakodnevnih situacij. Različni pristopi pri načrtovanju in realiziranju likovnih nalog so učencem predstavljali izziv za kreativno likovno izražanje in oblikovanje lastnega odnosa do določene problematike. V raziskavi smo skozi izvirnost idej zaznali napredek pri ustvarjalnosti. Hkrati smo zaznali večjo senzibilnost učencev pri doživljanju in razumevanju nekaterih sodobnih likovnih del.
Ključne besede: likovna vzgoja, sodobna umetnost, metodika, učne metode, medpredmetno povezovanje, državljanska vzgoja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1771; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (877,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici