| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

2.
MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Štancer, 2009, diplomsko delo

Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 0

3.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 432; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

4.
Uporaba naravnih in recikliranih materialov pri likovnih dejavnostih v vrtcu
Lea Predikaka, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti, ki nam jih pri likovnem delu ponujajo naravni in odpadni materiali, katere lahko z reciklažo uporabimo pri delu z otroki. V teoretičnem delu so z deskriptivno in komparativno metodo predstavljeni vidiki kurikuluma in likovne didaktike na tem umetniškem področju, pri čemer smo opredelili likovna področja in se posvetili materialom, tako tradicionalnim kot netradicionalnim. Izpostavili smo tudi projekt Ekovrtec, ki deluje kot del programa Ekošola in se neposredno dotika ekološkega ozaveščanja otrok, pa tudi odraslih, vpletenih v vrtčevsko okolje. V praktičnem delu, ki je temeljilo na kvalitativnih metodah, smo pripravili, izvedli in evalvirali šest dejavnosti, vsako iz drugega likovnega področja. V njih smo vključevali naravne in odpadne materiale, katere smo s svojim delom reciklirali in uporabili za likovne upodobitve. Veliko pozornosti smo namenjali recikliranju oz. pravilnemu ravnanju z odpadki in skrbi za okolje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna področja, recikliranje, odpadni materiali, naravni materiali.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 796; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

5.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 749; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (737,72 KB)

6.
Prikaz medpredmetnega povezovanja na primeru implementacije sodobne umetnosti v osmi razred osnovne šole
Katja Kozjek, Matjaž Duh, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen primer implementacije sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole. V raziskovalnem procesu so nas zanimali različni pristopi (trije koraki), ki so učencem omogočali spoznavanje in razumevanje sodobne likovne umetnosti. Zadnji korak je predstavljal medpredmetno povezovanje z namenom realizirati učne cilje vključenih predmetov. Učenci so skozi likovnoustvarjalno delo izražali odnos do vsakodnevnih situacij. Različni pristopi pri načrtovanju in realiziranju likovnih nalog so učencem predstavljali izziv za kreativno likovno izražanje in oblikovanje lastnega odnosa do določene problematike. V raziskavi smo skozi izvirnost idej zaznali napredek pri ustvarjalnosti. Hkrati smo zaznali večjo senzibilnost učencev pri doživljanju in razumevanju nekaterih sodobnih likovnih del.
Ključne besede: likovna vzgoja, sodobna umetnost, metodika, učne metode, medpredmetno povezovanje, državljanska vzgoja, osnovne šole
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (877,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Spremljava likovnega razvoja učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Jerneja Herzog, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobni trendi v vzgoji in izobraževanju težijo k spodbujanju samostojnosti, k izoblikovanju celostne osebnosti in ne nazadnje tudi k ustvarjalnosti. V tem pogledu se nam pojavlja vprašanje, koliko je naš izobraževalni sistem podprt za razvijanje otrokove ustvarjalnosti in koliko se resnično posveča pozornosti razvijanju ustvarjalnosti, ko govorimo o praksi. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo spremljali nivo likovnoustvarjalnih in nivo likovnooblikovnih sposobnosti pri sedmošolcih v slovenskih osnovnih šolah. Poudarek je bil na preverjanju razlik med spoloma, ker vemo, da se dečki in deklice v starostnem obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja razvijajo drugače, zato je treba tudi drugače postopati pri izbiri likovnopedagoških postopkov in metod.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, ustvarjalnost, motivacija, razlike med spoloma, osnovne šole
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (340,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole
Vesna Turinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno načrtovan in izveden.
Ključne besede: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred, pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 942; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

9.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Načrtovanje in izvajanje likovnih dejavnosti v vrtcih
Uršula Podobnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni izsledki raziskave, opravljene v okviru projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje. Raziskovanje sta spodbudili poudarjena vloga likovnosti v izpostavljenem pedagoškem konceptu in želja po odkrivanju stanja predšolske likovne prakse v slovenskih vrtcih. Teoretični del je posvečen značilnostim kakovostne likovne dejavnosti v predšolskem obdobju in različnim organizacijskim opcijam, ki bi jih kazalo v večji meri vključevati v načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti. Ta izhodišča so predstavljala vodilo tudi v empiričnem delu raziskave, v katerem smo se osredotočili zlasti na tiste dejavnike, ki jih posebej izpostavljajo strokovnjaki iz Reggio Emilie. S pomočjo vprašalnika smo skušali spoznati način načrtovanja in izvajanja likovne dejavnosti v slovenskih vrtcih skozi prizmo italijanskega pedagoškega modela. V interpretativnem delu prispevka smo se osredotočili predvsem na primerjavo ravnanja vzgojiteljev v mestnem, primestnem in vaškem okolju (torej na vpliv umeščenosti vrtca v okolje) in skušali osvetliti različne modifikacijske možnosti načrtovanja likovne dejavnosti glede na lociranost vrtca.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, likovna vzgoja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (100,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici