| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
LIKOVNA USTVARJALNOST MED BODOČIMI UČITELJI RAZREDNEGA POUKA
Urška Rogina Gornik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo skušali čim natančneje opredeliti pojem ustvarjalnosti in njene vidike, nato pa smo ugotavljali, kako jo lahko razvijamo in zaviramo. Veliko pozornosti smo namenili ustvarjalnosti v šoli in pregledu obstoječih raziskav na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo obstoječega stanja nivoja likovno-ustvarjalnih sposobnosti in likovne apreciacije med študenti razrednega pouka zadnjega letnika dodiplomskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, hkrati pa smo preučili še povezanost posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Za inštrument smo uporabili preverjen test LV1, s katerim smo spremljali vseh šest dejavnikov likovne ustvarjalnosti in dele likovne apreciacije. Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Dodali smo tudi vzorčne primere pridobljenih rešitev. Analiza rezultatov je pokazala, da imajo študentje skupno nizek nivo likovne ustvarjalnosti. Nekoliko boljši dosežki so sicer pri likovnih dejavnikih, ki likovno ustvarjalnost omogočajo. Med dejavniki likovne ustvarjalnosti so najvišji dosežki pri likovnem dejavniku fluentnost, najslabši pa pri komplementarnem dejavniku fleksibilnost. Zaradi slabih dosežkov pri testu nismo mogli potrditi hipotez, ki se nanašajo na korelacije med posameznimi dejavniki likovne ustvarjalnosti. V drugem delu testa, ki je bil namenjen spremljanju likovne apreciacije, so bili študentje uspešnejši kot v prvem delu. Zelo dobro so rešili naloge, ki so se nanašale na percepcijo, malo manj uspešni so bili pri tistih, ki se nanašajo na recepcijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalnost bodočih učiteljev, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje in zaviranje ustvarjalnosti, likovna apreciacija.
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
Didaktična igra Kreativke pri likovni umetnosti
Urša Vidmar, 2020, magistrsko delo

Opis: Kako učencem približati ustvarjalnost? Kako jim na zanimiv način predstaviti ustvarjalno mišljenje in jih k temu spodbuditi? Učenci se najlažje spoznajo z ustvarjalnostjo v realni situaciji, ko sami nekaj doživljajo in se preizkušajo. V magistrskem delu na začetku opredeljujemo predmet likovna umetnost, katerega lahko povežemo z igro, ki je bistvena za razvoj otroka. Igre učence spodbujajo, hkrati pa jim približajo proces učenja na način, da se preko igre naučijo nekaj novega. Prav to prinaša izkustveno učenje, ki temelji na učenčevih lastnih doživljanjih in jih s tem spodbuja k večji ustvarjalnosti. Namen praktičnega dela je bil oblikovati didaktično igro pri likovni umetnosti za učence tretje triade. S tem bi spodbujali ustvarjalno izražanje pri učencih. Didaktično igro smo natančno načrtovali, izvedli in ocenili. Prišli smo do spoznanja, da so učenci nad didaktično igro navdušeni, da pri takšnem načinu izvajanja pouka uživajo in radi sodelujejo.
Ključne besede: likovna umetnost, izkustveno učenje, igrifikacija, didaktične igre, ustvarjalnost, kreativke
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

4.
Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju
Lea Harih, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja. Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 381; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

5.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Gabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 416; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 543; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJE
Andreja Švec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali.
Ključne besede: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 687; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Likovni portfolio v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Špela Šega, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovni portfolio v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, kaj je to portfolio, likovna področja, ki se pojavljajo v likovnih mapah, likovne tehnike, ustvarjalnost otrok, pisali smo tudi o pojavljanju šablon v otroških likovnih delih. Rezultate smo prikazali v empiričnem delu. Zbrali smo 205 otroških likovnih del, oziroma 14 likovnih map iz različnih enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, drugega starostnega obdobja. S pomočjo slikovnega gradiva in z deskriptivno statistiko ter s frekvenčno distribucijo smo podatke obdelali in jih prikazali v obliki tabel ter grafov.
Ključne besede: predšolski otrok, portfolio, likovna področja, likovne tehnike, ustvarjalnost.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 581; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Spremljava likovnega razvoja učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Jerneja Herzog, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobni trendi v vzgoji in izobraževanju težijo k spodbujanju samostojnosti, k izoblikovanju celostne osebnosti in ne nazadnje tudi k ustvarjalnosti. V tem pogledu se nam pojavlja vprašanje, koliko je naš izobraževalni sistem podprt za razvijanje otrokove ustvarjalnosti in koliko se resnično posveča pozornosti razvijanju ustvarjalnosti, ko govorimo o praksi. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo spremljali nivo likovnoustvarjalnih in nivo likovnooblikovnih sposobnosti pri sedmošolcih v slovenskih osnovnih šolah. Poudarek je bil na preverjanju razlik med spoloma, ker vemo, da se dečki in deklice v starostnem obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja razvijajo drugače, zato je treba tudi drugače postopati pri izbiri likovnopedagoških postopkov in metod.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, ustvarjalnost, motivacija, razlike med spoloma, osnovne šole
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 575; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (340,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije pri petošolcih
Nika Lopert, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja raziskavo na področjih likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije, ki je bila opravljena med učenci petega razreda osnovnih šol. Prvi del naloge podaja teoretični uvod, ki zajema otrokov likovni razvoj, razčlenjuje kompleksen pojem likovne ustvarjalnosti in opredeljuje njene dejavnike ter predstavi pomen likovne apreciacije. Drugi del zajema analizo izvedene empirične raziskave, katere namen je bil na eni strani spremljava ustvarjalnih in apreciativnih sposobnosti petošolcev, na drugi pa preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije. Empirična raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Izvedli smo jo na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu 298 petošolcev slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali obstoj statistično značilne razlike pri nivoju razvitosti likovne ustvarjalnosti med spoloma in pri dejavniku likovne ustvarjalnosti ‒ elaboracija, kjer so bile deklice uspešnejše od dečkov. Pri apreciativnih sposobnostih nismo zasledili statistično značilnih razlik med spoloma. Z analizo linearnih povezav smo ugotovili obstoj povezav med nekaterimi dejavniki, ki likovno ustvarjalnost spodbujajo, med dejavniki, ki likovno ustvarjalnost omogočajo, in tudi povezave med obema skupinama dejavnikov. Z vidika likovne apreciacije smo potrdili korelacije med receptivnimi in perceptivnimi sposobnostmi učencev. Tudi med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno apreciacijo se je pokazala statistično značilna korelacija.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija, likovni razvoj, osnovna šola
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 514; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici