| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv številčnega ocenjevanja pri likovni in glasbeni umetnosti ter športu na samopodobo učencev v 4. in 5. razredu : magistrsko delo
Lina Likavec, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, v kolikšni meri vpliva številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost na splošno in učno samopodobo učencev 4. in 5. razreda. Želeli smo ugotoviti, kako učenci dojemajo številčno ocenjevanje, kako vpliva na njihovo počutje, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki glede vpliva na njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razčlenimo koncept samopodobe, njene sestavine in strukturo. V nadaljevanju izpostavimo samopodobo osnovnošolskega otroka. Še posebej smo opredelili učno samopodobo in njene vplivne dejavnike. Podrobneje smo proučili številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost ter njegove potencialne vplive na splošno in učno samopodobo učencev. Empirični del magistrskega dela pa se nanaša na kvantitativno raziskavo, v kateri so sodelovali 204 učenci 4. in 5. razreda iz treh slovenskih šol. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da številčno ocenjevanje povečini ne vpliva na splošno samopodobo učencev pri nobenem izmed teh treh predmetov, hkrati pa je možno razbrati, da številčno ocenjevanje najbolj vpliva na učno samopodobo otrok pri predmetu šport. Prav tako smo ugotovili, da je pri predmetu likovna umetnost možno zaznati tendenco, da številčno ocenjevanje bolj vpliva na mnenje o lastnih likovnih sposobnostih pri dečkih kot deklicah.
Ključne besede: samopodoba, številčno ocenjevanje, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (881,49 KB)

2.
Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije na razredni stopnji : magistrsko delo
Nina Repnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje vlogo likovne apreciacije pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji. Raziskava temelji na kvalitativni metodi in je izvedena v treh raziskovalnih krogih. V prvem raziskovalnem krogu je bila z uporabo polstrukturiranega intervjuja ugotovljena trenutna raven uporabe smernic likovne apreciacije pri pouku. V drugem krogu so bile izvedene učne ure iz petih področij likovne umetnosti, ki so vključevale vse komponente likovne apreciacije in metodo estetskega transferja. Tretji raziskovalni krog pa je vključeval analizo in sintezo ugotovitev o učinkovitosti predlaganih smernic in rezultatov prejšnjih krogov. Kvalitativni del raziskave je zajemal 11 učiteljev iz podravskih osnovnih šol, ki so poučevali različne starostne skupine otrok in imeli različno delovno dobo.
Ključne besede: likovna umetnost, likovna apreciacija, reprodukcije
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (15,18 MB)

3.
Multimodalna analiza izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc : magistrsko delo
Pia Žula, 2024, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je slikanica predstavljena kot knjiga posebne oblike, literarno-likovna umetnina. Pri tem je največ pozornosti namenjene odnosu med besedilom in ilustracijami, ki je stičišče dveh umetnosti svojih značilnosti in zakonitosti. Osrednji namen magistrskega dela je bil poskusiti celostno multimodalno analizirati izbrane slikanice, pri čemer sta izpostavljena tako literarni kot likovni vidik. S tovrstno raziskavo je bilo analizirano, kako se besedila Bine Štampe Žmavc pri oblikovanju celovitega umetniškega dela prepletajo z ustvarjanjem raznolikih ilustratorjev in kako literarno-likovna interakcija na podlagi sodelovanja z različnimi likovnimi umetniki spreminja svojo vsebinsko-oblikovno podobo. Osrednji sklop magistrskega dela tako predstavlja multimodalna analiza devetih izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc z epskimi besedili. Raziskovanje je bilo usmerjeno predvsem na analizo odnosa med besedilom in ilustracijami, za kar je bil uporabljen skupek tako literarnih kot tudi umetnostnozgodovinskih metod. Iz ugotovitev sledi, da se v vseh izbranih slikanicah vzpostavlja za to obliko knjige značilna interakcija med besedo in podobo, pri tem pa med slikanicami obstajajo razlike, zlasti na oblikovni ravni tega odnosa. Vse slikanice izkazujejo značilnosti kakovostnih literarno-likovnih umetnin.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, slikanica, odnos med besedilom in ilustracijami, multimodalna analiza, literatura, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

4.
Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacija
Katja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (12,04 MB)

5.
Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Minca Marovt, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

6.
Sprejemanje in dojemanje likovne umetnosti sodobnega obiskovalca galerij : magistrsko delo
Tina Rajnar, 2024, magistrsko delo

Opis: Obiskovanje galerij in muzejev ni bilo vseskozi dostopno vsem ljudem, temveč je bilo v preteklosti privilegij predvsem višjih družbenih slojev, likovna umetnost pa je večkrat predstavljala le sredstvo za doseganje družbene in vzgojne moči. Vloga likovne umetnosti in odnos do nje pa se je skozi čas spreminjal. Novejše študije so pokazale, da ljudje, predvsem odrasli posamezniki, zavračajo sodobno likovno umetnost, medtem ko so mladi bolj odprti do sodobnih interpretacij likovne umetnosti. Magistrsko delo nadaljuje raziskavo odnosa sodobnih obiskovalcev galerij do likovne umetnosti in odkriva dejavnike, ki vplivajo na razvoj obravnavanega odnosa. Analiza je bila izvedena na podlagi sekundarne analize podatkov, izvedbe fokusnih skupin z učitelji osnovnih in srednjih šol ter izvedbe intervjujev s predstavniki slovenskih galerij. Rezultati kažejo na nadaljevanje trenda nesprejemanja sodobne likovne umetnosti in na neizoblikovanost odnosa do likovne umetnosti, ki je povezan predvsem z vplivi družinske socializacije in procesom izobraževanja.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos, galerije in muzeji, obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

7.
Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko delo
Sara Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij. Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
Likovnooblikovni razvoj - prikaz stanja pri osmošolcih : magistrsko delo
Tjaša Korošec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovnooblikovni razvoj – prikaz stanja pri osmošolcih sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih teoretičnega dela je predstavljen predmet likovna umetnost v osnovnošolskem kurikulumu, pri čemer smo se osredotočili na pomembnost predmeta za otrokov razvoj in vlogo učitelja pri tem. Podrobneje je obravnavan razvoj likovnega izražanja otrok z opisom pet stopenjske lestvice razvoja likovnega izražanja. Nadalje je definiran likovnooblikovni razvoj z njegovimi dejavniki in razvojem likovnooblikovnih prvin. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovnooblikovnega razvoja učencev 8. razreda. Spremljali smo posamezne dejavnike likovnooblikovnega razvoja, skupni nivo likovnooblikovnih sposobnosti, ki predstavlja seštevek doseženih vrednosti pri vseh šestih dejavnikih, in dosežene minimalne, srednje in maksimalne vrednosti pri posamezni nalogi t. i. testa LV2 ali testa Štirih risb. Podatke smo analizirali z vidika ugotavljanja razlik med spoloma (kvantitativni del raziskave) in glede na njihovo razpršenost v raziskovalnem vzorcu pri posamezni nalogi testa LV2 (kvalitativni del raziskave). Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovnooblikovnega razvoja z vidika spola kaže tendenca doseganja rahlo višjih rezultatov deklic pri vseh dejavnikih, a so statistično značilne razlike med spoloma dokazane le pri dejavnikih optičnotematskega razvoja, oblikovne izkušnje in likovne tehnike ter splošnega likovnega nivoja. Dokazana je tudi statistično pomembna razlika pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja, v prid deklicam. Pridobljene podatke smo primerjali s podatki iz pretekle raziskave (Korošec, 2007). Na koncu smo v kvalitativnem delu oblikovno intepretirali izbrana likovna dela obeh spolov.
Ključne besede: likovnooblikovni razvoj, dejavniki likovnooblikovnega razvoja, likovno izražanje, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (33,77 MB)

9.
Likovna umetnost in poezija - povezovanje umetnosti v poučevanju
Magdalena Sklepić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Likovna umetnost in poezija – povezovanje umetnosti v poučevanju je sestavljeno iz dveh delov: teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo proučili umetnike, ki so delovali na področju likovne umetnosti in jih je za delo navdihnila poezija ter pesnike, ki jih je umetniško delo navdihnilo, da lahko prenašajo svoje misli v poezijo. Predstavili smo tudi namen medpredmetnega povezovanja poezije in likovne umetnosti ter podali različna mnenja teoretikov o medpredmetnem povezovanju v šolah ter pri poučevanju. V praktičnem delu smo se osredotočali na učni načrt za likovno kulturo in hrvaški jezik z vidika načrtovanja medpredmetnih povezav. Skozi študijo primera smo želeli ugotoviti in raziskati, na kakšen način lahko medpredmetno povežemo likovno umetnost in poezijo v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti medpredmetnega povezovanja izbranih vsebin in kakšen je odnos učencev do izvedene učne ure.
Ključne besede: Likovna umetnost, poezija, poučevanje, medpredmetno povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (8,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih : magistrsko delo
Natalija Zalokar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih. V namen raziskave so bila podrobno analizirana likovna dela učencev, ki so obiskovali 1 . in 5. razred ene izmed slovenskih osnovnih šol. Glavni namen dela je bila prepoznava značilnosti posameznih stopenj likovnega razvoja na likovnih delih učencev, zajetih v raziskavo in njihova primerjava z značilnostmi, ki so jih v preteklosti že zaznali raziskovalci likovnega razvoja. Poleg prepoznave značilnosti likovnega razvoja je bil namen raziskave tudi ugotavljanje odraza vizualne kulture v likovnih delih učencev in primerjava likovnih motivov, ki so jih učenci izbrali za upodobitev glede na njihov spol in starost. Rezultati nakazujejo, da lahko večino predhodno opisanih značilnosti, ki so jih zaznali raziskovalci likovnega razvoja, še vedno zaznamo na likovnih delih učencev, ki obiskujejo 1. razred, česar pa ne moremo trditi za učence 5. razreda. Na večini analiziranih likovnih del učencev obeh preučevanih razredov smo zaznali očiten odraz vizualne kulture. Prav tako smo zaznali tudi razlike v izbiri likovnih motivov glede na starost in spol učencev.
Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, vizualna kultura, otroška likovna dela
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici