| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti
Tamara Šterlek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti. Posebna pozornost je namenjena vplivu znanstvenih odkritij o svetlobi na številne umetnike, ki so se skušali poigrati z vidom in človeško zaznavo ter ustvariti celostno izkušnjo gledalca. Vid je namreč tisti čut, ki nam poda informacije o svetu in združuje čutne zaznave o prostoru v treh oziroma štirih dimenzijah. Za širše razumevanje zaznavanja je v nalogi analizirana bipolarna simbolika svetlobe in teme v Platonovi znameniti prispodobi o votlini iz sedme knjige Države. Opredeljene so vizualne zmožnosti umetne in naravne svetlobe oziroma njune pojavnosti s pomočjo svetlobno občutljivih materialov. Fenomen svetlobe in njeni učinki, uporaba svetlobno občutljivih materialov pri oblikovanju prostora svetlobe in pogojevanje gledalčeve zaznave s svetlobo so analizirani na podlagi svetlobnih umetniških del vizualnih umetnikov iz širšega mednarodnega prostora, Marcela Duchampa, Laszla Moholy-Nagyja in Jamesa Turrella, ter slovenske umetnice in likovne teoretičarke Uršule Berlot Pompe. Pri njihovem ustvarjanju s svetlobo so nastali stimulativni potopitveni ambienti, kjer je gledalec razsrediščen in aktiviran. Teoretska dognanja o ustvarjanju s svetlobo so sintetizirana v zadnjem, praktičnem delu magistrske naloge, ki predstavlja svojsko idejo o prostoru svetlobe.
Ključne besede: svetloba, prostor, likovna umetnost, svetlobno občutljivi materiali, zaznava
Objavljeno: 18.11.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
Izvajanje dejavnosti za razvijanje socialno-emocionalnih veščin v integraciji z likovno umetnostjo v bolnišničnih vrtcih
Gabi Bezjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih. 
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno: 15.11.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

3.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 303; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi
Tina Gregorec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Ključne besede: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

5.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

6.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 31
URL Povezava na datoteko

7.
Didaktična igra Kreativke pri likovni umetnosti
Urša Vidmar, 2020, magistrsko delo

Opis: Kako učencem približati ustvarjalnost? Kako jim na zanimiv način predstaviti ustvarjalno mišljenje in jih k temu spodbuditi? Učenci se najlažje spoznajo z ustvarjalnostjo v realni situaciji, ko sami nekaj doživljajo in se preizkušajo. V magistrskem delu na začetku opredeljujemo predmet likovna umetnost, katerega lahko povežemo z igro, ki je bistvena za razvoj otroka. Igre učence spodbujajo, hkrati pa jim približajo proces učenja na način, da se preko igre naučijo nekaj novega. Prav to prinaša izkustveno učenje, ki temelji na učenčevih lastnih doživljanjih in jih s tem spodbuja k večji ustvarjalnosti. Namen praktičnega dela je bil oblikovati didaktično igro pri likovni umetnosti za učence tretje triade. S tem bi spodbujali ustvarjalno izražanje pri učencih. Didaktično igro smo natančno načrtovali, izvedli in ocenili. Prišli smo do spoznanja, da so učenci nad didaktično igro navdušeni, da pri takšnem načinu izvajanja pouka uživajo in radi sodelujejo.
Ključne besede: likovna umetnost, izkustveno učenje, igrifikacija, didaktične igre, ustvarjalnost, kreativke
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

8.
Poučevanje likovne umetnosti v tujem jeziku na razredni stopnji
Blaž Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in preizkusili pristop CLIL s konkretnim instrumentarijem pri pouku likovne umetnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na pristop CLIL, njegov pomen za poučevanje ter pregledali dosedanje raziskave na tem področju. Pozornost smo namenili tudi pouku likovne umetnosti in poiskali stičišče, kjer se lahko pristop CLIL in pouk likovne umetnosti srečata. V praktičnem delu smo razvili instrumentarij za uporabo pristopa CLIL, ki bo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka, ki bodo poučevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti, kot učiteljem tujega jezika, ki bodo vključevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Instrumentarij smo oblikovali po treh glavnih kriterijih. Predstavili smo tipične cilje, konkretne dejavnosti pri pouku likovne umetnosti in pripomočke, ki bi jih učitelji razrednega pouka ali tujega jezika lahko uporabljali pri pristopu CLIL. V tretjem razredu osnovne šole smo izvedli 5 učnih enot pouka likovne umetnosti v tujem jeziku. Učenci so po izvedbi instrumentarija izrazili pozitivna stališča do pristopa CLIL. Iz refleksij izvajalca je razvidno, da so učenci čez izvedbo dosegli večino zastavljenih učnih ciljev tujega jezika. Po mnenju učiteljice razrednega pouka in analize likovnih del otrok so učenci v večini dosegli tudi cilje likovne umetnosti. Tako izvajalec kot učiteljica menita, da je pristop zanimiv, ker je podkrepljen z različnimi vizualnimi pripomočki in demonstracijami, tako da lahko učenci sledijo učni enoti pouka likovne umetnosti v tujem jeziku.
Ključne besede: CLIL, poučevanje tujega jezika, likovna umetnost, didaktični pripomoček
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 685; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

9.
Akademija za likovno umetnost v Mariboru
Klavdija Vnuk, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno oblikovanje novih združenih študijskih prostorov za umetnike v Mariboru. Pomanjkanje umetniških študijskih programov in prostorov, kjer bi se ti izvajali, sta Univerza v Mariboru in Mestna občina Maribor zaznali že leta 2009, ko se je pojavila ideja o ustanovitvi umetniške akademije v Mariboru, vendar ta ni bila izvedena, prostorska problematika pa je še vedno aktualna. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem sta opredeljena pojma umetnost in akademija, obravnavana pa sta nastanek prvih akademij za likovno umetnost in pregled umetniškega delovanja v Mariboru. Predstavljena sta razvoj mariborske univerze in iskanje primerne lokacije za vključitev nove akademije v urbanistični koncept univerze. Predstavljena sta tudi trenutno stanje in razvoj obravnavanega območja ter širše okolice. V praktičnem delu je na podlagi prilagojene programske vsebine natečajne naloge za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pripravljen idejni predlog Akademije za likovno umetnost Univerze v Mariboru, ki zajema arhitekturno zasnovo in umestitev objekta v prostor.
Ključne besede: akademija, likovna umetnost, Maribor
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (108,16 MB)

10.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Gabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 520; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici