| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Sprejemanje in dojemanje likovne umetnosti sodobnega obiskovalca galerij : magistrsko delo
Tina Rajnar, 2024, magistrsko delo

Opis: Obiskovanje galerij in muzejev ni bilo vseskozi dostopno vsem ljudem, temveč je bilo v preteklosti privilegij predvsem višjih družbenih slojev, likovna umetnost pa je večkrat predstavljala le sredstvo za doseganje družbene in vzgojne moči. Vloga likovne umetnosti in odnos do nje pa se je skozi čas spreminjal. Novejše študije so pokazale, da ljudje, predvsem odrasli posamezniki, zavračajo sodobno likovno umetnost, medtem ko so mladi bolj odprti do sodobnih interpretacij likovne umetnosti. Magistrsko delo nadaljuje raziskavo odnosa sodobnih obiskovalcev galerij do likovne umetnosti in odkriva dejavnike, ki vplivajo na razvoj obravnavanega odnosa. Analiza je bila izvedena na podlagi sekundarne analize podatkov, izvedbe fokusnih skupin z učitelji osnovnih in srednjih šol ter izvedbe intervjujev s predstavniki slovenskih galerij. Rezultati kažejo na nadaljevanje trenda nesprejemanja sodobne likovne umetnosti in na neizoblikovanost odnosa do likovne umetnosti, ki je povezan predvsem z vplivi družinske socializacije in procesom izobraževanja.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos, galerije in muzeji, obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

2.
Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko delo
Sara Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij. Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

3.
Likovnooblikovni razvoj - prikaz stanja pri osmošolcih : magistrsko delo
Tjaša Korošec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovnooblikovni razvoj – prikaz stanja pri osmošolcih sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih teoretičnega dela je predstavljen predmet likovna umetnost v osnovnošolskem kurikulumu, pri čemer smo se osredotočili na pomembnost predmeta za otrokov razvoj in vlogo učitelja pri tem. Podrobneje je obravnavan razvoj likovnega izražanja otrok z opisom pet stopenjske lestvice razvoja likovnega izražanja. Nadalje je definiran likovnooblikovni razvoj z njegovimi dejavniki in razvojem likovnooblikovnih prvin. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovnooblikovnega razvoja učencev 8. razreda. Spremljali smo posamezne dejavnike likovnooblikovnega razvoja, skupni nivo likovnooblikovnih sposobnosti, ki predstavlja seštevek doseženih vrednosti pri vseh šestih dejavnikih, in dosežene minimalne, srednje in maksimalne vrednosti pri posamezni nalogi t. i. testa LV2 ali testa Štirih risb. Podatke smo analizirali z vidika ugotavljanja razlik med spoloma (kvantitativni del raziskave) in glede na njihovo razpršenost v raziskovalnem vzorcu pri posamezni nalogi testa LV2 (kvalitativni del raziskave). Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovnooblikovnega razvoja z vidika spola kaže tendenca doseganja rahlo višjih rezultatov deklic pri vseh dejavnikih, a so statistično značilne razlike med spoloma dokazane le pri dejavnikih optičnotematskega razvoja, oblikovne izkušnje in likovne tehnike ter splošnega likovnega nivoja. Dokazana je tudi statistično pomembna razlika pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja, v prid deklicam. Pridobljene podatke smo primerjali s podatki iz pretekle raziskave (Korošec, 2007). Na koncu smo v kvalitativnem delu oblikovno intepretirali izbrana likovna dela obeh spolov.
Ključne besede: likovnooblikovni razvoj, dejavniki likovnooblikovnega razvoja, likovno izražanje, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (33,77 MB)

4.
Likovna umetnost in poezija - povezovanje umetnosti v poučevanju
Magdalena Sklepić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Likovna umetnost in poezija – povezovanje umetnosti v poučevanju je sestavljeno iz dveh delov: teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo proučili umetnike, ki so delovali na področju likovne umetnosti in jih je za delo navdihnila poezija ter pesnike, ki jih je umetniško delo navdihnilo, da lahko prenašajo svoje misli v poezijo. Predstavili smo tudi namen medpredmetnega povezovanja poezije in likovne umetnosti ter podali različna mnenja teoretikov o medpredmetnem povezovanju v šolah ter pri poučevanju. V praktičnem delu smo se osredotočali na učni načrt za likovno kulturo in hrvaški jezik z vidika načrtovanja medpredmetnih povezav. Skozi študijo primera smo želeli ugotoviti in raziskati, na kakšen način lahko medpredmetno povežemo likovno umetnost in poezijo v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti medpredmetnega povezovanja izbranih vsebin in kakšen je odnos učencev do izvedene učne ure.
Ključne besede: Likovna umetnost, poezija, poučevanje, medpredmetno povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih : magistrsko delo
Natalija Zalokar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih. V namen raziskave so bila podrobno analizirana likovna dela učencev, ki so obiskovali 1 . in 5. razred ene izmed slovenskih osnovnih šol. Glavni namen dela je bila prepoznava značilnosti posameznih stopenj likovnega razvoja na likovnih delih učencev, zajetih v raziskavo in njihova primerjava z značilnostmi, ki so jih v preteklosti že zaznali raziskovalci likovnega razvoja. Poleg prepoznave značilnosti likovnega razvoja je bil namen raziskave tudi ugotavljanje odraza vizualne kulture v likovnih delih učencev in primerjava likovnih motivov, ki so jih učenci izbrali za upodobitev glede na njihov spol in starost. Rezultati nakazujejo, da lahko večino predhodno opisanih značilnosti, ki so jih zaznali raziskovalci likovnega razvoja, še vedno zaznamo na likovnih delih učencev, ki obiskujejo 1. razred, česar pa ne moremo trditi za učence 5. razreda. Na večini analiziranih likovnih del učencev obeh preučevanih razredov smo zaznali očiten odraz vizualne kulture. Prav tako smo zaznali tudi razlike v izbiri likovnih motivov glede na starost in spol učencev.
Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, vizualna kultura, otroška likovna dela
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
Didaktična gradiva za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole : magistrsko delo
Tamara Čerček, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Didaktična gradiva za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole sestoji iz teoretičnega dela, kjer smo opozorili na to, kako pomembno je opazovanje reprodukcij in originalnih likovnoumetniških del, predstavili smo didaktična načela in kriterije za izbiro primernih umetniških del za učence in predstavili metodo raziskovanja v umetnosti ter metodo estetskega transferja kot primera dobre prakse za opazovanje likovnoumetniških del. Teoretična izhodišča so nam pomagala pri pripravi didaktičnih gradiv. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, pri kateri so sodelovali učenci 5. razreda ter njihova učiteljica likovne umetnosti. V raziskovalnem delu so učenci tega razreda pri predmetu likovne umetnosti skozi pripravljena didaktična gradiva spoznavali reprodukcije treh umetniških del Mihe Artnaka: Lovka na lovce, Silvestra Plotajsa Sicoea: Kruh je moj art in Petre Varl: Poljubi in objemi. Učenci so skozi sam proces raziskave izražali zanimanje za slednja umetniška dela, kar se je pokazalo tudi pri sami analizi pridobljenih podatkov po koncu raziskave. Tako smo ustvarili didaktična gradiva, ki so primerna za spoznavanje sodobnih likovnih del v petem razredu osnovne šole.
Ključne besede: didaktična gradiva, sodobna likovna dela, likovna umetnost, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

7.
Od formalne likovne analize k scenografiji: nakaj primerov : magistrsko delo
Ana Glažar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Od formalne likovne analize k scenografiji: nekaj primerov sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo proučili likovnoteoretsko obravnavo prostora v slikarstvu, kar smo podkrepili s klasifikacijo prostorskih vodil. Slednje smo obravnavali pri formalni likovni analizi izbranih slikarskih del. Poleg tega smo prikazali razvoj načinov upodobitve prostora v slikarstvu, torej s pomočjo umetnostnozgodovinskega pregleda ključnih obdobij in njihovih prostorskih paradigem. Ključni obdobji pri izbranih slikarskih delih, predvsem pri gradnji slikovnega prostora, sta renesansa in modernizem, glede na motiviko del pa smo dodali še obdobji baroka in romantike. Splošno smo se navezali na scenografsko oblikovanje, poseben poudarek smo namenili razvoju scenografske makete. V procesu izdelave praktičnega dela smo povezali rezultate formalne likovne analize slik z literaturo, ki se navezuje na oblikovanje scenografskih maket. Z rezultati praktičnega dela naloge smo potrdili našo glavno hipotezo, da lahko z združevanjem zakonitosti ustvarjanja slikovnega prostora in tehnologij oblikovanja scenskih maket znova poustvarimo prostor slikarskega dela.
Ključne besede: slikarski prostor, formalna likovna analiza, scenografija, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (17,80 MB)

8.
Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja : magistrsko delo
Ines Žarki, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja skozi zgodovinski pregled medsebojnih vplivov portretne fotografije, razvoja fotografske tehnologije in vloge manipulacije v zgodnjih letih medija raziskuje pojavnost intermedijskih umetniških praks in umetniških intervencij v fotografiji. Naloga analizira razliko med likovno-manipulacijskimi in intermedijskimi odnosi in skladno s pojavom novih praks razlaga pojem umetniških intervencij. Nadalje analizira ustvarjalne procese pionirjev intermedijskega združevanja fotografije in drugih medijev Arnulfa Rainerja, Gerharda Richterja in Sigmarja Polkeja. Skozi njihove umetniške prakse naloga raziskuje vlogo posameznega medija, njegove izrazne (z)možnosti in doprinos k celotni podobi umetniških del. Serija del After Face Farces (Po obraznih farsah), izdelana v praktičnem delu naloge in zasnovana kot hommage Rainerjevi seriji Face Farces (Obrazne farse), obravnava Rainerjeve ustvarjalne prakse in jih prenaša v lasten umetniški izraz.
Ključne besede: portretna fotografija, likovna manipulacija, umetniška intervencija, intermedijska umetnost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (17,40 MB)

9.
Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko delo
Mateja Duh, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev. Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Ključne besede: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
Likovna reprezentacija zvoka – animacija za gluhe in naglušne : magistrska naloga
Deni Sobočan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so zbrani in preučeni podatki iz likovne teorije ter drugih področij znanosti, ki se ukvarjajo s sintezo vizualnega in avditivnega. Kot rezultat uspešne študije sem na podlagi zbrane in preučene teorije izdelal tudi animacijo, ki preverja teoretska spoznanja v likovni praksi in želi – ob upoštevanju omejitev percepcije obravnavanega tipa umetnosti pri osebah z okvarjenim sluhom – prispevati k iskanju novih izraznih možnosti.
Ključne besede: sluh, vid, avditivno, vizualno, likovna umetnost, animacija
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici