| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Likovna podoba sten sprejemnega prostora Klinike za pediatrijo UKC Maribor
Anja Rošker, 2019, diplomsko delo

Opis: Barve so pomemben del vizualne komunikacije in nekaj, kar nas obdaja vsak dan in z nami vsakodnevno komunicira. Spodbujajo čustva, ki nas lahko poživijo ali umirijo. Ta oblika neverbalne komunikacije je še posebej pomembna pri otrocih in njihovem razvoju. Včasih le-ta pove več kot beseda sama. Otroka ob preživljanju bolezni spremlja strah, ki se potencira z obiskom pri zdravniku v bolnišnici, v otroku neznanem okolju. V diplomski nalogi smo preučili pojem vizualne komunikacije in otrokovo zaznavanje ter dojemanje na splošno, predvsem pa smo se osredinili na zaznavanje barv in likov, s katerimi smo poživili ter popestrili sprejemni prostor UKC Klinike za pediatrijo in s tem skušali pomiriti ter sprostiti otrokov strah ob obisku.
Ključne besede: likovna podoba, vizualna komunikacija, otroci, zaznavanje, barve
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 743; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (25,35 MB)

2.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Ključne besede: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 861; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
ANALIZA LIKOVNE PODOBE VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA SLOVENJ GRADEC
Matic Škrlovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V empiričnem diplomskem delu Analiza likovne podobe Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec smo v teoretičnem delu predstavili izhodišča otroškega likovno-ustvarjalnega razvoja, ki so pomembna za izbrano temo, pomembne segmente Kurikuluma za vrtce, pomen kakovostne likovne podobe otrokovega okolja, vlogo barve v prostoru ter Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ga analiziramo v empiričnem delu. V empiričnem delu naloge smo podali rezultate raziskave in njihovo interpretacijo, nalogo pa smo zaključili s sklepom. V nalogi smo si zadali cilj, da karseda poljudno predstavimo pomembnost likovne podobe otrokovega bivanjskega okolja, v našem primeru vrtca. Z analizo smo želeli preveriti, v kolikšni meri je likovna podoba izbranega vrtca urejena v skladu z likovno-didaktično teorijo. Analizirali smo vseh sedem enot vrtca oziroma dvaindvajset oddelkov od dvainštiridesetih. Zbrali smo fotografski material zunanjosti in predvsem notranjosti enot vrtca ter na podlagi opazovanja in preučevanja fotografskega materiala izpolnili obrazec za oceno kvalitete likovne podobe vrtca. Rezultate iz obrazca smo predstavili v empiričnem delu. Ugotovili smo, da likovna podoba Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec delno ustreza strokovnim smernicam likovno-didaktične teorije.
Ključne besede: Ključne besede: - predšolska vzgoja, - likovna podoba vrtca, - likovno-ustvarjalni razvoj otroka, - Kurikulum za vrtce, - vloga barve v prostoru, - Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 1259; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (36,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici