SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VIZUALNA PODOBA VRTCA
Tea Kump, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Današnji otroci se ne glede na to, kje živijo, ves čas srečujejo s spremembami na socialnem in političnem področju, spremembami okolja, spremembami v znanosti in tehnologiji ter industriji in njihovimi vplivi na trg zaposlovanja. Hitre spremembe zahtevajo, da pri otrocih gojimo in vzdržujemo željo po učenju vse življenje. Moja želja in namen sta bila, da bi bilo to diplomsko delo kot nek priročnik, za podobo oziroma o podobi današnjega vrtca: kako opremiti igralnico, da bo otroku prijazna in prijetna. V njem so predstavljene likovne dejavnosti predšolskega otroka, metode in oblike dela, načela likovne vzgoje predšolskih otrok, na kratko je predstavljen kurikulum za vrtce in ob njem področje umetnosti z globalnimi cilji, cilji ter primeri likovnih in oblikovalnih dejavnosti, predstavljeno je projektno delo v vrtcu, zunanji izgled vrtca oziroma šole, v kateri je vrtec, notranji izgled vrtca, na koncu pa je predstavljen projekt IZBERIMO BARVE ZA NAŠO IGRALNICO, ki je potrdil moja predvidevanja in ugotovitve psihologa Antona Trstenjaka. Z opazovalnimi listi, v katere sem natančno zapisovala odgovore oziroma izbiro otrok ter na koncu svoje ugotovitve, sem ugotovila, katere barve želijo otroci v igralnici. Njihove želje sem tudi izpolnila, tako da se sedaj otroci prijetno počutijo v svoji igralnici, kajti barve sten so prepleskane v barvah, ki so jih sami izbrali.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, predšolski otrok, vrtec, barva, otrokovo okolje.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2251; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (45,07 MB)

2.
OGLED RAZSTAVE SLIKARJA VENA PILONA S POMOČJO UČNIH LISTOV
Urška Harej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo povezali delovanje šole in galerije. Obe ustanovi imata v družbi izobraževalno vlogo, ena sicer formalno, druga pa neformalno, ampak zato nič manj pomembno. Vez med njima je muzejska pedagogika, ki izhaja iz šolske pedagogike. Podrobneje smo si ogledali cilje, načine, metode in oblike dela v galerijah in muzejih. V naslednjem poglavju nas je zanimalo doživljanje in vrednotenje umetniških del pri likovni dejavnosti. Tu smo se dotaknili temeljnih področji učenčeve osebnosti ter likovnega vrednotenja. Uvod v praktičen del diplomske naloge je poglavje o slovenskem ekspresionističnem slikarju Venu Pilonu. Njegov opus je bogat in raznolik; slikarstvo, grafika, risba, fotografija in nekaj kiparskih del. Veliko teh del hrani Pilonova galerija v Ajdovščini, kjer je tudi umetnikova stalna razstava. Ta nam je bila v izziv, da zanjo oblikujemo pedagoški program, ki bo učence od 6. do 9. razreda na drugačen način popeljal skozi razstavo. Ukvarjali smo se s problemom aktivnega vključevanja učencev v ogled stalne razstave Vena Pilona in s spodbujanjem njihovega opazovanja. Ogledano razstavo smo poskušali smiselno povezati s programom predmeta likovna vzgoja, ki ga predpisuje sedanji učni načrt. Pri oblikovanju dejavnosti smo se poskušali držati nekaterih spoznanj likovnogalerijske prakse ter vedenj iz področja doživljanja likovnih del ter njihovega vrednotenja. Oblikovali smo učne liste z nalogami, ki so vezane na razstavljena likovna dela. Ti od učencev zahtevajo raziskovanje, opazovanje, primerjanje, interpretacijo, razstavljenih likovnih del. Učne liste smo v praksi preverili, ter pri nejasnostih naredili popravke. Delo v galeriji smo zaokrožili pri uri likovnega pouka v razredu kjer smo, na temo videnega, izdelali še likovno nalogo. Po izvedbi obeh delov programa, v galeriji in v šoli, smo ugotovili, da je mogoče učence aktivno vključiti v ogled razstave slikarja Vena Pilona in z učnimi listi spodbuditi njihovo opazovanje, ter oblikovati likovne naloge, ki povezujejo aktualni učni načrt z ogledano razstavo.
Ključne besede: likovna umetnost, muzejska pedagogika, likovna dejavnost, Veno Pilon, učni listi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1821; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (85,88 MB)

3.
The relation of lower grade primary school pupils to motif in visual art
Matjaž Duh, Jerneja Herzog, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: From the motivational point of view, choosing motifs in art education is exceptionally important, as the motif represents the affective part of art education. Emotional response of pupils, both in the perception of artwork and in their own creations, represents an important factor in understanding and responding to art. The article presents the results of a survey which was conducted with the aim of establishing the popularity of different motifs in works of art. The survey was conducted among third-year primary school pupils and investigated which artwork the pupils liked the most and which were the motifs that drew their attention. We further investigated the effect that pupil gender had on these choices. The results have shown that there is a statistically significant gender-related difference in the choice of the motif, while there is less evidence of such a difference with regard to social stratum. The environment of the pupils is therefore irrelevant in the choice of the motif.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, likovni motiv, afektivnost, osnovna šola, art education, primary school, visual art, motif, affectivity
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1663; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

4.
SODOBNE UMETNIŠKE PRAKSE IN PROJEKTNO UČNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM KURIKULU
Sandra Fabjan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena sodobna konceptualna likovna umetnost in projektno učno delo. Sodobna konceptualna likovna umetnost je razčlenjena na posamezne sodobne likovne prakse, ki so posebej opisane in podkrepljene s konkretnimi primeri iz zgodovine. Za vsako sodobno likovno prakso sem predstavila po en tuj in en slovenski primer konceptualnega likovnega dela. Pri projektnem učnem delu sem predstavila različne tipe projektnega učnega dela ter njegovo zgradbo in potek. Izpostavila sem značilnosti in načela, ki jih moramo pri projektnem učnem delu upoštevati. Raziskala sem vlogo profesorja ter odnos med profesorjem in dijakom pri projektnem učnem delu. Za zaključek teoretičnega dela sem izpostavila tudi slabosti, na katere lahko naletimo. V empiričnem delu diplomskega dela sta podrobno predstavljeni dve raziskavi. Prva je bila izvedena med dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica, druga pa med profesorji srednjih šol, ki poučujejo umetniški predmet. Obe anketi sta sestavljeni iz dveh delov: prvi del vsebuje vprašanja o projektnem učnem delu, v drugem delu pa se raziskovalna vprašanja ukvarjajo s sodobnimi likovnimi praksami. V praktičnem delu diplomskega dela sem predstavila svoje delo z dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica. Na primerih umetniških konceptualnih likovnih del sem jim predstavila sodobno konceptualno likovno umetnost in sodobne likovne prakse. Preko projektnega učnega dela je vsaka skupina ustvarila svoje likovno konceptualno delo in ga tudi interpretirala.
Ključne besede: sodobne likovne prakse, sodobna konceptualna umetnost, projektno učno delo, srednja šola, likovna pedagogika.
Objavljeno: 10.10.2014; Ogledov: 888; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

5.
MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE
Lucija Premrl, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali. Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 690; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
VLOGA GALERIJE V REINTERPRETACIJI UMETNIŠKEGA DELA PRI UČENCIH OSNOVNE ŠOLE
Marjeta Lužnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo primerja likovno vzgojo v šoli, ter izvenšolske dejavnosti v galeriji likovnih umetnosti. V empiričnem delu primerjamo likovna dela dveh skupin otrok - ena je bila pred ustvarjanjem izpostavljena originalnim likovnim delom v galerijskem prostoru, druga je spoznala likovna dela preko reprodukcij v razredu. V diplomski nalogi primerjamo rezultate obeh skupin.
Ključne besede: Likovna vzgoja v šoli, muzejska pedagogika, izvenšolske dejavnosti v galeriji, Jože Tisnikar, vpliv galerije, reinterpretacija likovnega dela, osnovna šola
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 505; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

7.
Priljubljenost likovne vzgoje pri učencih osnovne šole
Matjaž Duh, Nerina Leiner, Lucija Gosak, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: U predstavljenom istraživanju je ispitivana omiljenost likovnog odgoja kod učenika osnovne škole. Uzorak je bio sastavljen iz učenika 4. i 7. razreda osnovne škole. Istraživanje je temeljeno na prigodnom, neslučajnom odabiru učenika (n=468), starosti 9 i 12 godina. Istraživanjem smo željeli otkriti kako je omiljenost likovnog odgoja povezana sa spolom, ocjenom iz tog predmeta i primjerenošću rada učitelja. Interesiralo nas je i omiljenost likovnog odgoja u usporedbi sa tjelesnim i glazbenim odgojem. Rezultati istraživanja su pokazali da je likovni odgoj kao najdraži predmet izabralo više djevojčica, a manje dječaka. Zaključili smo da je omiljenost likovnog odgoja u velikoj mjeri povezana s ocjenom iz tog predmeta i primjerenošću rada učitelja. Od odgojnih predmeta, likovni je najomiljeniji kod djevojčica, a kod dječaka je tjelesni omiljeniji od likovnog i glazbenog.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, učiteljevo delo, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 384; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Likovnooblikovni razvoj učencev v osnovni šoli
Matjaž Duh, Renata Korošec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Predstavljena raziskava obravnava stopnjo razvitosti likovnooblikovnega razvoja pri učencih v osnovni šoli. Vzorec predstavljajo učenci, stari med 11 in 12 let. Spremljanje likovnooblikovnega razvoja je potekalo na osnovi specifičnih kriterijev, s pomočjo katerih so bila otroška likovna dela, ki so nastala v testnih pogojih, komisijsko ocenjena. Analiza rezultatov skupnega nivoja likovnooblikovnega razvoja je pokazala, da so sposobnosti, ki smo jih spremljali s pomočjo posameznih kriterijev, med spoloma podobno porazdeljene. Med spremljanjem šestih posameznih kriterijev likovnooblikovnega razvoja so rezultati raziskave v petih primerih pokazali, da med spoloma ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je omenjena razlika prisotna le pri enem kriteriju. Pri analizi dosežkov pri posameznih kriterijih smo ugotovili tudi, da so rezultati likovnooblikovnega razvoja porazdeljeni podobno kot ostale sposobnosti v heterogenih skupinah.
Ključne besede: likovna pedagogika, likovnooblikovni razvoj, likovna vzgoja, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 501; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (82,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pedagoška praksa kot motivacija za ustvarjalno likovnopedagoško delo bodočih likovnih pedagogov
Jerneja Herzog, Matjaž Duh, Janja Batič, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pri predmetu Didaktika likovne vzgoje prizadevamo, da bi kar najbolj motivirali bodoče likovne pedagoge za likovnopedagoško delo. Učitelj, ki sam ni motiviran za likovnopedagoško delo, bo zelo težko motiviral učence ali dijake. Pri tem je ključnega pomena pedagoška praksa, ki jo študentje likovne pedagogike opravljajo v tretjem in četrtem letniku študija na osnovnih in srednjih šolah. Študentje v času pedagoške prakse spoznavajo utrip šole, preizkušajo teoretična znanja v praksi, so v neposrednem stiku z učenci in učitelji ter ob tem pridobivajo vedno več izkušenj. Prav slednje lahko študentom pedagoški del študija približa in jih motivira za nadaljnje razvijanje lastne likovnopedagoške prakse ali pa je učinek povsem nasproten. V študijskem letu 2008/09 smo po opravljeni praksi na osnovni in srednji šoli izvedli anketiranje med študenti tretjih in četrtih letnikov likovne pedagogike (n = 34). Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do opravljene prakse, pridobljenih izkušenj ipd. Ugotovili smo, da študentje prakso večinoma ocenjujejo pozitivno, kljub temu pa obstajajo nekatera področja prakse, ki bi jih bilo potrebno izboljšati.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, reflektivno poučevanje, likovna pedagogika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 445; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (900,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Likovni kurikul - primerjava konceptov v luči prenove učnega načrta za likovno vzgojo
Tomaž Zupančič, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku je podana utemeljitev bistvenih sprememb učnega načrta za likovno vzgojo v osnovni šoli znotraj aktualne prenove. Spremembe so osvetljene z vidika sodobnih likovnopedagoških teorij. Glavni poudarek v prispevku je namenjen konceptualni primerjavi med zaprtim in odprtim likovnim kurikulom. Primerjajo se nekateri likovni kurikuli po svetu s slovenskim. Podane so bistvene razlike, prednosti in pomanjkljivosti zaprtega in odprtega kurikula. Poudarjeni so vpliv države in razkrite težnje politične kontrole znotraj zaprtega kurikula. Podani so zagovor odprtega likovnega kurikula in razlogi za njegovo uvajanje. Razložena je še smiselnost vsebinskih sprememb in strukturnih razlik znotraj učnega načrta za likovno vzgojo
Ključne besede: likovna pedagogika, likovna didaktika, likovni kurikul, učni načrt, postmoderni kurikul
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 379; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (119,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici