1. Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanjeJasmina Rodošek, 2018, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel.
Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1790; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (737,72 KB) |
2. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTIBarbara Seme, 2016, magistrsko delo Opis: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok.
Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru.
Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2517; Prenosov: 270
Celotno besedilo (2,74 MB) |
3. USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJAAndreja Kuhar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1811; Prenosov: 195
Celotno besedilo (2,13 MB) |
4. Proaktivnost slepih in slabovidnih pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnostiJerneja Herzog, Brigita Strnad, 2014, drugi znanstveni članki Opis: V prispevku predstavljamo teoretična izhodišča o dojemanju likovnega jezika pri slepih in slabovidnih. Osrednji del prispevka namenjamo predstavitvi rezultatov raziskave študije primera, v kateri smo preizkušali različne metode pri delu s slepimi in slabovidnimi osebami pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti skozi njihovo lastno aktivnost. Ker so slepe in slabovidne osebe vse bolj vpete v običajno življenje, slepi in slabovidni otroci pa tudi vključeni v izobraževalne sisteme tako v šolah kot v muzejih, se nam zdi zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti izbiranja ustreznih metod pri približevanju likovnega sveta tej skupini.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, muzeji, muzejska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2445; Prenosov: 162
Celotno besedilo (759,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Likovni kurikul - primerjava konceptov v luči prenove učnega načrta za likovno vzgojoTomaž Zupančič, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku je podana utemeljitev bistvenih sprememb učnega načrta za likovno vzgojo v osnovni šoli znotraj aktualne prenove. Spremembe so osvetljene z vidika sodobnih likovnopedagoških teorij. Glavni poudarek v prispevku je namenjen konceptualni primerjavi med zaprtim in odprtim likovnim kurikulom. Primerjajo se nekateri likovni kurikuli po svetu s slovenskim. Podane so bistvene razlike, prednosti in pomanjkljivosti zaprtega in odprtega kurikula. Poudarjeni so vpliv države in razkrite težnje politične kontrole znotraj zaprtega kurikula. Podani so zagovor odprtega likovnega kurikula in razlogi za njegovo uvajanje. Razložena je še smiselnost vsebinskih sprememb in strukturnih razlik znotraj učnega načrta za likovno vzgojo
Ključne besede: likovna pedagogika, likovna didaktika, likovni kurikul, učni načrt, postmoderni kurikul
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1350; Prenosov: 159
Celotno besedilo (119,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pedagoška praksa kot motivacija za ustvarjalno likovnopedagoško delo bodočih likovnih pedagogovJerneja Herzog, Matjaž Duh, Janja Batič, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pri predmetu Didaktika likovne vzgoje prizadevamo, da bi kar najbolj motivirali bodoče likovne pedagoge za likovnopedagoško delo. Učitelj, ki sam ni motiviran za likovnopedagoško delo, bo zelo težko motiviral učence ali dijake. Pri tem je ključnega pomena pedagoška praksa, ki jo študentje likovne pedagogike opravljajo v tretjem in četrtem letniku študija na osnovnih in srednjih šolah. Študentje v času pedagoške prakse spoznavajo utrip šole, preizkušajo teoretična znanja v praksi, so v neposrednem stiku z učenci in učitelji ter ob tem pridobivajo vedno več izkušenj. Prav slednje lahko študentom pedagoški del študija približa in jih motivira za nadaljnje razvijanje lastne likovnopedagoške prakse ali pa je učinek povsem nasproten. V študijskem letu 2008/09 smo po opravljeni praksi na osnovni in srednji šoli izvedli anketiranje med študenti tretjih in četrtih letnikov likovne pedagogike (n = 34). Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do opravljene prakse, pridobljenih izkušenj ipd. Ugotovili smo, da študentje prakso večinoma ocenjujejo pozitivno, kljub temu pa obstajajo nekatera področja prakse, ki bi jih bilo potrebno izboljšati.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, reflektivno poučevanje, likovna pedagogika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1353; Prenosov: 132
Celotno besedilo (900,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Likovnooblikovni razvoj učencev v osnovni šoliMatjaž Duh, Renata Korošec, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Predstavljena raziskava obravnava stopnjo razvitosti likovnooblikovnega razvoja pri učencih v osnovni šoli. Vzorec predstavljajo učenci, stari med 11 in 12 let. Spremljanje likovnooblikovnega razvoja je potekalo na osnovi specifičnih kriterijev, s pomočjo katerih so bila otroška likovna dela, ki so nastala v testnih pogojih, komisijsko ocenjena. Analiza rezultatov skupnega nivoja likovnooblikovnega razvoja je pokazala, da so sposobnosti, ki smo jih spremljali s pomočjo posameznih kriterijev, med spoloma podobno porazdeljene. Med spremljanjem šestih posameznih kriterijev likovnooblikovnega razvoja so rezultati raziskave v petih primerih pokazali, da med spoloma ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je omenjena razlika prisotna le pri enem kriteriju. Pri analizi dosežkov pri posameznih kriterijih smo ugotovili tudi, da so rezultati likovnooblikovnega razvoja porazdeljeni podobno kot ostale sposobnosti v heterogenih skupinah.
Ključne besede: likovna pedagogika, likovnooblikovni razvoj, likovna vzgoja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1922; Prenosov: 144
Celotno besedilo (82,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priljubljenost likovne vzgoje pri učencih osnovne šoleMatjaž Duh, Nerina Leiner, Lucija Gosak, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: U predstavljenom istraživanju je ispitivana omiljenost likovnog odgoja kod učenika osnovne škole. Uzorak je bio sastavljen iz učenika 4. i 7. razreda osnovne škole. Istraživanje je temeljeno na prigodnom, neslučajnom odabiru učenika (n=468), starosti 9 i 12 godina. Istraživanjem smo željeli otkriti kako je omiljenost likovnog odgoja povezana sa spolom, ocjenom iz tog predmeta i primjerenošću rada učitelja. Interesiralo nas je i omiljenost likovnog odgoja u usporedbi sa tjelesnim i glazbenim odgojem. Rezultati istraživanja su pokazali da je likovni odgoj kao najdraži predmet izabralo više djevojčica, a manje dječaka. Zaključili smo da je omiljenost likovnog odgoja u velikoj mjeri povezana s ocjenom iz tog predmeta i primjerenošću rada učitelja. Od odgojnih predmeta, likovni je najomiljeniji kod djevojčica, a kod dječaka je tjelesni omiljeniji od likovnog i glazbenog.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, učiteljevo delo, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1430; Prenosov: 85
 Povezava na celotno besedilo |
9. VLOGA GALERIJE V REINTERPRETACIJI UMETNIŠKEGA DELA PRI UČENCIH OSNOVNE ŠOLEMarjeta Lužnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo primerja likovno vzgojo v šoli, ter izvenšolske dejavnosti v galeriji likovnih umetnosti. V empiričnem delu primerjamo likovna dela dveh skupin otrok - ena je bila pred ustvarjanjem izpostavljena originalnim likovnim delom v galerijskem prostoru, druga je spoznala likovna dela preko reprodukcij v razredu. V diplomski nalogi primerjamo rezultate obeh skupin.
Ključne besede: Likovna vzgoja v šoli, muzejska pedagogika, izvenšolske dejavnosti v galeriji, Jože Tisnikar, vpliv galerije, reinterpretacija likovnega dela, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 1516; Prenosov: 153
Celotno besedilo (3,64 MB) |
10. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJELucija Premrl, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.
Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali.
Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 1823; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,90 MB) |
