| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Ključne besede: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1860; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (11,49 MB)

2.
UMETNOST DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA V MARIBORU V LIKOVNIH KRITIKAH SERGEJA VRIŠERJA (1920-2004)
Tjaša Karba, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer (1920–2004), ki je poznan predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Manj znano in zlasti manj upoštevano pa je dejstvo, da je bil sistematičen in pronicljiv opazovalec sodobnega likovnega dogajanja in je s svojo kritično mislijo veliko pripomogel k razvoju in uveljavljanju sodobne likovne umetnosti v Mariboru. Svoja opažanja in mnenja je sistematično objavljal v več slovenskih revijah in časopisih, tako da je s tem ustvaril celovit vpogled v tedanjo umetniško sceno. Skozi njegov kritični pogled je predstavljeno takratno aktualno mariborsko kulturno dogajanje, ki se je po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo in doseglo svoj prvi višek z ustanovitvijo Umetnostne galerije Maribor (7. februar 1954), ki je imela pomembno vlogo pri rasti in razvijanju umetniških hotenj. Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov, za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer. S tem sem želela podati Vrišerjev pogled na mariborsko likovno dogajanje in izpostaviti poudarke, ki so se njemu zdeli najpomembnejši, in ki so tudi sicer najvidnejše vplivali na razvoj mariborske likovne umetnosti ter sočasnega kulturnega dogajanja. Med slikarji starejše generacije v Vrišerjevih prispevkih izstopata Ivan Kos in Ante Trstenjak, v srednji generaciji slikarja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Janez Vidic in Rudolf Kotnik sta zaznamovala mlajšo generacijo slikarjev. Najvidnejši med mariborskimi grafiki je Bojan Golija. Predstavljeno pa je tudi kiparstvo, ki je bilo kljub manjši zastopanosti, kvalitetno. Najpomembneje je likovno sceno zaznamoval akademski kipar Slavko Tihec. Pomembno mesto pa so zasedali tudi Gabrijel Kolbič, Milan Vojsk ter kiparka Vlasta Zorko Tihec, ki je prijateljevala s Sergejem Vrišerjem in v Mariboru postavila mnogo kiparskih del.
Ključne besede: Sergej Vrišer, Umetnostna galerija Maribor, mariborska likovna kritika, mariborska moderna umetnost, mariborski likovni umetniki
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 3017; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 2.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici