| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Ključne besede: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1024; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Knjiga umetnika
Sanja Korošak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu smo pojasnili, kaj je knjiga umetnika. Predstavili smo nekaj definicij, raziskali zgodovinski razvoj in prikazali nekaj primerov v praksi. Osredotočili smo se tudi na nekaj primerov iz Slovenije in ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko umetniških del, ki so knjige umetnika. Na kratko smo predstavili področji, ki sta tesno povezani s tem medijem. Ti področji sta vizualna in konkretna poezija ter mail art (poštna umetnost). Veliko umetnikov v svoja dela vključuje besedila. Besede so tudi del knjige in velikokrat so tudi del knjige umetnika. Predstavili smo vključevanje besedil v umetniška dela in omenili nekaj primerov. V praktičnem delu sem oblikovala lastno knjigo umetnika v grafični tehniki linorez. V grafike sem vključila besede, ki jih imamo za samoumevne in se ne zavedamo njihovih pomenov.
Ključne besede: knjiga umetnika, knjiga objekt, konkretna in vizualna poezija, poštna umetnost, napisane slike
Objavljeno v DKUM: 22.02.2017; Ogledov: 1852; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

3.
MAGIČNE PODOBE OSAMLJENIH BITIJ V SLIKARSTVU GABRIJELA STUPICE
Barbara Miklič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Magične podobe osamljenih bitij v slikarstvu Gabrijela Stupice sem obravnavala slikarstvo Gabrijela Stupice in motive njegovih umetniških del povezala z motivi, ki jih v svojih slikarskih delih obravnavam tudi sama. Osrednja tema diplomske naloge je eksistencialistična figuralika oziroma izražanje eksistencialnih vsebin v likovnem jeziku modernizma. Namen naloge je predstaviti značilnosti eksistencialistične figuralike, ugotoviti poglavitne motive v njegovem slikarstvu z osredotočanjem na modernistično slikarstvo in predstaviti razvoj likovnega jezika skozi umetnikova ustvarjalna obdobja. Z opazovanjem in opisovanjem likovnega jezika v različnih obdobjih umetnikovega ustvarjanja in z opazovanjem lastnega likovnega jezika ob izražanju eksistencialnih vsebin, predvsem osamljenosti in tesnobe, sem poskušala najti najznačilnejša likovna izrazna sredstva. Stupica, ki izhaja iz slikarske tradicije realizma, sredi petdesetih let preide k novemu likovnemu izrazu, kjer opusti zapovedi tradicionalnega slikarstva, kot sta mimezis in perspektiva. Njegovo modernistično slikarstvo se stopnjuje vse do monokromnih belih slik, kjer postane slika informelsko groba površina z brutalno poenostavljenim likom deklice ali neveste. V tradicionalnem slikarstvu so njegovi glavni motivi portret, avtoportret in tihožitje, v modernizmu pa avtoportret v ateljeju, deklica pri mizi z igračami ter žena s tančicami oziroma nevesta. Njegovo eksistencialistično slikarstvo je vsebinsko vase zaprto in nam ne ponuja rešitve ali katarze. Podobe postanejo nestvarna bitja, ki bivajo v praznini brezčasja, eksistencialno osamljena.
Ključne besede: Gabrijel Stupica, slikarstvo modernizma, eksistencialistična figuralika, art brut, likovni jezik umetnika, likovni motivi, eksistencialne likovne vsebine.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2015; Ogledov: 1472; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

4.
Zasnova knjige iz tekstilije
Nataša Majer, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zasnovo in izdelavo knjige iz tekstilij. Teoretični del obsega razlago temeljnih značilnosti knjige in vlogo tekstilij kot njihov tvorni element skozi preteklost. Natančneje je predstavljena knjiga kot umetniški objekt, posebna pozornost je namenjena knjigam, izdelanim iz tekstilij. Preplet ideje s teoretičnimi spoznanji se v praktičnem delu razkrije v zasnovi knjige iz tekstilije, natančneje, iz tkanine. Rezultat je izdelana avtorska slikanica, izdelana iz tkanine, z naslovom Fragment.
Ključne besede: knjiga umetnika, tekstilije, knjiga iz tkanine, slikanica
Objavljeno v DKUM: 08.04.2014; Ogledov: 1571; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (8,95 MB)

5.
KNJIGA UMETNIKA
Aljoša Ozmec, 2013, diplomsko delo

Opis: V sodobni umetnosti sta pomembna tako tekst kot kontekst. Zato ima v knjigi umetnika posebno vlogo pisava, ki kot osnovni sestavni element knjige izgublja pomen ali celo izgine. Ker umetnik pri ustvarjanju knjige umetnika ne potrebuje pisave, si želi uspešno in koristno uporabljati pridobljene izkušnje, spretnosti in znanja, ki jih prinašajo različne grafično tiskarske tehnike, dodelave in njihove kombinacije. Umetnika zanimajo nova izrazna sredstva, njihove lastnosti, spremembe namembnosti. Išče nove poti, zato ga zanimajo tudi nova orodja in s tem nove tehnologije. Posledično uporabljena orodja v knjigi umetnika pogosto sovpadajo s tehnološkim napredkom. Raznolikost in pestrost materialov, različne možnosti zapisovanja, omejitve in možnosti tiska, barvni obsegi, obdelave, dodelave,… postajajo orodja, s katerimi umetnik začne komponirati. Tudi vpliv družbe ima pomembno vlogo. Kot izraz določenega časa in kraja vpliva na način dojemanja in branja. Od ruske avantgarde, futurizma, prek fluxusa, poparta, konceptualnih umetnikov v šestdesetih letih do današnjih dni se knjigo umetnika skuša postaviti v nek okvir. Najkrajša definicija knjige umetnika je, da gre za umetniško delo, ki je izvedeno vsaj v abstraktni obliki knjige.
Ključne besede: knjiga umetnika, retrospektiva knjige, umetniško delo, pisave, branje, percepcija, knjigoveške dodelave
Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 2601; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (7,39 MB)

6.
Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev
Janja Vollmaier Lubej, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: – roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; – kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); – prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; – kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; – romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; – Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; – romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; – Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.
Ključne besede: Sodobna slovenska književnost, koroški avtorji in avtorice, proza, tematologija, tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2013; Ogledov: 4227; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici