| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

2.
Razgradnja lignoceluloznega materiala trdnih organskih odpadkov z glivo Pleurotus ostreatus pred procesom anaerobne fermentacije v trdnem stanju
Nataša Belšak Šel, 2015, doktorska disertacija

Opis: Omejeni viri, visoke cene in okoljski vpliv fosilnih goriv narekujejo razvoj alternativnih virov energije, med katere spada tudi proizvodnja energije iz lignocelulozne biomase. Lignocelulozna biomasa (LB) kmetijskih, vrtnih in gozdarskih ostankov se v veliki količini kopiči na regionalnem zbirnem centru za ravnanje z odpadki, kjer jo uporabijo v procesu kompostiranja. Z našo nalogo smo raziskali možnosti proizvodnje bioplina iz lokalno zbrane LB. S tem namenom smo optimirali in nadgradili proces anaerobne fermentacije LB za pridobitev biometana, obnovljivega vira energije. Izdelali smo pilotni sistem šaržnih reaktorjev s strnjenim slojem in križnim pretakanjem izcedne vode, z namenom simulacije procesa na ustrezni velikosti glede na vstopno biomaso. Pri izvedbi eksperimentov v reaktorjih na pilotnem merilu, smo glavni poudarek namenili študiji vpliva pretakanja izcedne vode med reaktorji na proizvodnjo bioplina. Rezultati tovrstnih poskusov so pokazali, da je pretakanje izcedne vode med reaktorji ključnega pomena za stabilnost procesa in povečano proizvodnjo bioplina. Raziskave kažejo, da je proizvodnjo bioplina iz LB možno povečati z učinkovito predobdelavo. Nadgradnjo procesa anaerobne fermentacije smo izvedli z biološko predobdelavo LB. In sicer smo glivo P.ostreatus gojili direktno na LB, v nadaljevanju smo za razgradnjo LB uporabili le encime glive. V laboratorijskem sistemu AMPTS smo določili biometanski potencial LB in LB preraščeni z glivo. Postopek predobdelave LB, pri katerem smo glivo gojili direktno na vzorcih LB, se je izkazal za neučinkovitega, saj je bil biometanski potencial vzorcev preraščenih z glivo mnogo nižji od biometanskega potenciala LB, ki ni bil izpostavljen nobeni predobdelavi. Naše raziskave smo nato nadaljevali v smeri gojenja glive na trdnem gojišču, sestavljenem iz pšeničnih otrobov in lignocelulozne biomase, in nato pridobivanja hidrolitičnih in oksidativnih encimov. Iz rezultatov encimskih aktivnosti smo ugotovili, da je gliva P. ostreatus, proizvedla celulitične encime v manjših količinah, medtem ko so bile lakaze, ki razgrajujejo ligninske komponente, proizvedene v velikih količinah. Glede na to, da veljajo lakaze tudi za širše industrijsko zanimive encime, smo z optimizacijo po Taguchi metodi raziskovali vpliv sestave gojišča na produktivnost lakaz. Optimizacija gojišča s Taguchi ortogonalno matriko L18 (21 × 37) se je izkazala za uspešno metodo, s katero smo pridobili podatke za sestavo gojišča na katerem izloči gliva P. ostreatus največ lakaz. Za primerjavo učinkovitosti razgradnje LB z encimskim ekstraktom, pridobljenim iz gojišč P. ostreatus, smo uporabili dva komercialna encima. Rezultati so pokazali, da je bil encimski ekstrakt učinkovit pri razgradnji LB, kakor tudi pri razgradnji trdnega ostanka po fermentaciji.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, anaerobna fermentacija, lignocelulozni encimi, Pleurotus ostreatus, encimska hidroliza
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 1798; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici