| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1398; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA
Vuk Radojković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikazujemo študijo vpliva predobdelave lignoceluloznih materialov z glivo Trametes Versicolor in vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo preučevali stopnjo razkroja lignina po končanem procesu anaerobne digestije, časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo ter optimalno velikost delcev substrata za analizo vsebnosti lignina. Kot substrata smo uporabili koruzno slamo in celulignin, izoliran iz kostanja, sama ali zmešana v različnih razmerjih. Tako dobljene vzorce substratov smo predobdelali z glivo Trametes Versicolor. Za primerjavo so služili rezultati, dobljeni z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Ugotovili smo, da pri digestiji koruzne slame, same ali zmešane z celuligninom, nastane več bioplina, če le ta ni predobdelana z glivo. Pri tem je najdonosnejša kar sama koruzna slama. Pri čistem celuligninu je opažen obraten trend, in sicer je donos bioplina bistveno večji pri predobdelanem celuligninu. Rezultati kažejo, da je za analizo vsebnosti lignina najoptimalnejša uporaba substratov z delci velikosti med 2 in 2,5 mm. Vsebnost lignina se pri obraščanju materialov z glivo najprej zniža, nato po nekaj dneh sledi naraščanje, zatem ponovni pad in ponovno naraščanje.
Ključne besede: Bioplin, predobdelava, anaerobna digestija, lignin, koruzna slama, Trametes Versicolor
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1919; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

3.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV S PREDOBDELAVO Z GLIVAMI LESNE TROHNOBE
Jernej Rotar, 2014, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni materiali (les, slama, stebla alternativnih rastlin, različni agroživilski ostanki) lahko vsebujejo velik delež lignina, ki ga bakterije težko predelujejo v bioplin. Zato ostane lignin neizkoriščen pri anaerobni razgradnji materiala. S predobdelavo z različnimi glivami ga je mogoče pretvoriti v obliko, ki je primernejša za bakterije. Tako predobdelan lignin bakterije bolje izkoristijo in ga lažje predelajo v bioplin. V laboratorijskem merilu smo želeli izboljšati učinkovitost proizvodnje bioplina iz lignoceluloznih materialov. Kot substrat smo uporabili les, ki smo ga predhodno predobdelali z glivama Trametes versicolor in Hypoxylon fragiforme. Naredili smo tudi nekaj mešanic substrata s piščančjim gnojem ter proučili vpliv na proizvodnjo bioplina. Za primerjavo smo uporabili rezultate, dobljene z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Proučevali smo vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo spremljali potek anaerobne digestije in nastajanja bioplina ter časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo in med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je pri anaerobni digestiji obdelanega lesa nastalo nekoliko več bioplina kot pri neobdelanem. Če primerjamo predobdelavo z glivama, je proizvodnja bioplina iz predobdelanega materiala z glivo Hypoxylon fragiforme višja, kot iz predobdelanega materiala z glivo Trametes versicolor. Dodatek piščančjega gnoja k lesu pa ima učinkovit vpliv na donos bioplina.
Ključne besede: lignocelulozni materiali, lignin, bioplin, predobdelava z glivami, anaerobna digestija
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1175; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Določanje vsebnosti lignina v hmelju
Klara Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: Lignin je edinstven in kompleksni naravni amorfni polimer katerega natančna kemična struktura ni dobro znana. Je izjemno vsestranski izdelek, ki se nahaja v rastlinah, predvsem v celicah, med celicami in v celičnih stenah. Rastlinam zagotavlja trdno strukturo; zelenjavi omogoča, da je bolj hrustljava in čvrsta, drevesom pa višjo rast. Namen diplomskega dela je bil razvoj in vpeljava metode za določanje lignina v rastlinskem tkivu zdravih in obolelih hmeljnih rastlin s spektrofotometričnim postopkom. V diplomskem delu smo z večkratnimi ekstrakcijami analizirali različne dele hmelja (korenine, liste, trto in storžke) ter primerjali razliko vsebnosti lignina v obolelem (npr. z viroidom razpokanosti skorje agrumov - CBCVd) in zdravem hmelju. Predpostavljali smo, da ima zdrava rastlina višjo vsebnost lignina kot obolela, česar z meritvami nismo povsem potrdili. Ugotovili smo, da pri nekaterih delih rastlin ni signifikantnih razlik pri vsebnosti lignina, drugje pa so. Tako smo dokazali, da najmanjšo vsebnost lignina vsebujejo korenine, sledijo jim storžki, listi in trta. Prav tako smo v diplomskem delu preverili ali je valovna dolžina, ki se uporablja za merjenje absorbance v literaturi, primerna. Potrdili smo, da je za delo primerna valovna dolžina 280 nm. Potrdili smo tudi, da je metoda za določanje lignina v rastlinskih delih hmelja z UV-Vis spektrofotometričnim postopkom točna, natančna (ponovljiva in obnovljiva) ter primerna za nadaljnje analize določanja lignina. Test linearnosti je pokazal, da je metoda v delovnem območju od 0,53 mg do 6,6 mg linearna.
Ključne besede: lignin, hmelj, UV-Vis, viroid
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Razgradnja lignina med preraščanjem gobe pleurotus ostreatus na lignoceluloznem substratu
Melisa Gjura, 2019, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces. V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega gnoja z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja. Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami nismo uspeli dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.
Ključne besede: lignin, monosaharidi, Klasonova metoda, Pleurotus ostreatus
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici