1. Psihosocialna pomoč s sodobno digitalno tehnologijo, odraslim, ki so v otroštvu preboleli levkemijoJure Pisanec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri odraslih, ki so preživeli levkemijo v otroštvu, se lahko po nekaj letih zdravljenja pojavijo negativni vidiki psihosocialnega zdravja, kot na primer večje tveganje za poslabšanje spomina, čustvene regulacije, učinkovitosti opravljanja opravil, socialnega delovanja in duševnega zdravja. Namen raziskave je ugotoviti, kako je sodobna digitalna tehnologija povezana z oskrbo psihosocialnih potreb odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Cochrane library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da ima lahko sodobna digitalna tehnologija pozitiven vpliv na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Razprava in zaključek: Obstajajo različne intervencije, ki jih lahko izvajamo s pomočjo sodobne digitalne tehnologije in pripomorejo k lajšanju psihosocialnih posledic, kot je uporaba interneta, skupin na internetnih straneh, mobilnega telefona itd. Digitalna psihosocialna pomoč lahko vpliva na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo, pod določenimi pogoji, in sicer če je prilagojena posamezniku, poteka dovolj dolgo in je učinkovita.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, digitalna tehnologija, levkemija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Celični odziv na oksidativni stres, povzročen z vodikovim peroksidom, pri celičnih linijah akutne limfoblastne levkemije in limfoblastnega limfoma celic T : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeDoroteja Golob, 2022, diplomsko delo Opis: Akutna limfoblastna levkemija celic T (T-ALL) in limfoblastni limfom celic T (T-LBL) sta vrsti krvnih rakov, ki nastanejo iz timocitov v timusu. Pomemben dejavnik pri razvoju rakavih celic je uspešno spopadanje celice z oksidativnim stresom, ki ga izzovejo reaktivne kisikove spojine. Reaktivne kisikove spojine (RKS) so heterogena skupina majhnih molekul, ionov in radikalov, za katere je značilna visoka reaktivnost; oksidativni stres pa lahko opredelimo kot stanje znotraj celice, ki je rezultat prekomerne tvorbe RKS ob oviranih ali odsotnih mehanizmih, ki bi vzdrževali redoks homeostazo. Ker še vedno ni povsem jasno, ali sta T ALL in T-LBL ena bolezen z različnimi bolezenskimi znaki, ali predstavljata dve različni bolezni, ki prizadeneta limfocite T, smo se v diplomskem delu odločili proučiti morebitne razlike v celičnem odzivu celičnih linij T-ALL, Jurkat, in T-LBL, SUP-T1, na oksidativni stres. Celični odziv smo spremljali skozi kvantifikacijo živih in mrtvih celic, viabilnost, celični metabolizem ter s kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin. Primerjava rasti celičnih linij Jurkat in SUP T1 v normoksičnih pogojih in v prisotnosti oksidativnega stresa, je pokazala na negativen vpliv oksidativnega stresa na rast celic, ni pa pokazala razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP T1 v številu živih celic. Delež mrtvih celic se ni razlikoval niti med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1, niti glede na izpostavljenost oksidativnemu stresu. Edina statistično značilna razlika se je pokazala v viabilnosti, kjer je izpostavljenost celic Jurkat oksidativnemu stresu privedla do znižane viabilnosti, le-ta je bila, 72 ur po nasaditvi, statistično značilno nižja, v primerjavi z viabilnostjo tretiranih celic SUP-T1 (F(3, 10) = 26.11, p < 0,001; post hoc: p < 0,05). Tudi rezultati metabolnega testa in testa za kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin niso pokazali razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1.
Naši rezultati torej kažejo na veliko podobnost celičnih linij Jurkat in SUP-T1, v spopadanju z oksidativnim stresom, in podpirajo trenutno klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega panela za proučevanje limfomov, ki smatra T-ALL in T-LBL kot eno bolezen z različnimi bolezenskimi znaki.
Ključne besede: akutna limfoblastna levkemija celic T, limfoblastni limfom celic T, reaktivne kisikove spojine, oksidativni stres
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,54 MB) |
3. Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijoLucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL.
Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja.
Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 190
Celotno besedilo (641,95 KB) |
4. Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z akutno mieloično levkemijoNina Maučec, 2021, diplomsko delo Opis: Pacienti z akutno mieloično levkemijo (AML) se spoprijemajo z različnimi psihološkimi in čustvenimi vplivi bolezni. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se pacienti z AML soočajo s čustvi in težavami ter kakšni so stalni vplivi bolezni.
Izveden je bil sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo iskalne strategije, ki je bila oblikovana na osnovi raziskovalnega vprašanja. Za kakovost poteka sistematičnega pregleda smo upoštevali smernice po PRISMA (Moher, et al., 2009) za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje ter za tematsko sintezo smo uporabili korake po Thomas & Harden (2008).
Pregledali in analizirali smo 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z AML. Oblikovali smo najpogostejše podkategorije, ki so jih izpostavili pacienti, in sicer: Začetne reakcije na diagnozo, Izguba osebne avtonomije, Obnavljanje normalnosti v vsakdanjem življenju, Psihološki in čustveni vplivi, Soočanje z novo družbeno identiteto in Viri podpore.
Pacienti AML doživljajo kot travmatično, šokovno situacijo. Soočiti se morajo s spremembo videza, z izgubo moči in zaupanja vase. Pogosteje morajo obiskovati bolnišnice in večkrat so tudi hospitalizirani. Njihovo vsakdanje življenje se zelo spremeni na fizičnem in duševnem področju, npr.: niso več zmožni telesnih aktivnosti, izgubijo občutek zaljubljenosti, moči, volje, energije. Pacienti so izpostavili tudi, da jim spolnost predstavlja težavo, saj je spolnost pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, zato se priporoča več raziskav na področju spolnosti pri pacientih z AML.
Ključne besede: pacienti, izkušnje, soočanje, akutna mieloična levkemija
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1501; Prenosov: 292
Celotno besedilo (744,30 KB) |
5. Preprečevanje in zdravljenje zapletov kronične limfocitne levkemije : (prikaz primera)Marjana Glaser, Andrej Glaser, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Najpogostejši zapleti kronične limfocitne levkemije (KLL) so: okužbe, avtoimunski pojavi in pojav sekundarnega raka, kar vse je posledica spremenjenega delovanja imunskega sistema. Vzroki za oslabljeno humoralno in celično imunost so kvalitativne in kvantitativne napake limfocitov B in T, nevtrofilcev, naravnih celic ubijalk in monocitno/makrofagnega sistema.
Prikaz primera: Prikazan je bolnik s KLL, pri katerem je bila v času okužbe dihal ugotovljena avtoimunska hemolitična anemija (AIHA). Bolnik je bil uspešno zdravljen s steroidi, intravenskimi imunoglobulini (IVIG), antibiotikiin transfuzijami eritrocitov. Nekaj let kasneje ob ponovni okužbiin AIHA je bil zdravljen na enak način. Ker je imel stranske učinke po zdravljenju s steroidi, je bil uspešno zdravljen z rituximabom. Zaradi hipogamaglobulinemije in številnih prehladov brez ponovitve AIHA je prejemal profilaktično IVIG. Bolnik je že nekaj let v remisiji, brez anemije, pred leti je bil operiran zaradi karcinoma ledvice, letos pa zaradi karcinoma kože.
Zaključki: Med avtoimunskimi pojavi sta najpogostejši AIHA in imunska trombocitopenija (IT). Zdravljenje AIHA in IT temelji na podpornem zdravljenju, zdravljenju s steroidi, IVIG, splenektomiji, v zadnjih letih pa na monoklonskih protitelesih. Pri večini bolnikov opažamo hipogamaglobulinemijo s posledičnimi pogostimi okužbami. Pri teh bolnikih je profilaktično dajanje IVIG priporočljivo, vendar ne zmanjša smrtnosti. Cepljenje je koristno v začetnih stopnjah bolezni.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, hipogamaglobulinemija, avtoimunska hemolitična anemija, imunska trombocitopenija, okužbe, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 180
Celotno besedilo (539,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA, KI SE ZDRAVI Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILIAndreja Zorec, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili je pomemben člen pri zdravljenju rakavih bolnikov ter eno izmed najbolj dinamičnih področij zdravstvene nege. Ker so biološka zdravila dokaj nova, izkušenj, ki bi temeljila na dolgoletni praksi ni. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili, osnovna ter specifična znanja, ki jih medicinska sestra potrebuje pri svojem delu in ugotoviti poznavanje dela z biološkimi zdravili ter ugotoviti katera specifična znanja si medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili še želijo pridobiti.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku s katerim smo anketirali medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili. Zbrane podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel.
Rezultati: Večina anketiranih dobro pozna biološka zdravila. Največ znanja je pridobljeno na oddelčnih izobraževanjih, strokovnih srečanjih, iz knjig, interneta, od farmacevtov in strokovnih revij.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre si želijo pridobiti več specialnih znanj o bioloških zdravilih in zaščiti zdravja pri delu z biološkimi zdravili.
Ključne besede: Biološka zdravila, stranski učinki zdravil, ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija, zdravstvena nega onkološkega bolnika
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2703; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Zdravstvena nega pacienta obolelega z akutno mieloično levkemijoMarcel Küronja, 2011, diplomsko delo Opis: IZVLEČEK
V diplomskem delu smo predstavili obširno zdravstveno nego pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo. Diplomsko delo smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo podali nekaj splošnih informacij o kostnem mozgu, hematopoezi, nalogah krvi v telesu in njeni sestavi. Opisali smo tudi imunski odziv. Večji poudarek smo naklonili levkocitom, ter opisali različne tipe levkemije, še posebej pa smo poudarili akutno levkemijo oziroma akutno mieloično levkemijo. Bolniki z akutno mieloično levkemijo so zdravljeni s citostatiki, kar smo opisali v drugem delu diplomskega dela. Dodali smo tudi načine apliciranja citostatikov v telo in zaplete, ki se pojavijo pri pacientih zdravljenih s citostatiki. Medicinska sestra, ki dela s citostatiki, oziroma jih pripravlja, mora imeti veliko znanja, spretnosti in izkušenj, zato smo predstavili tudi zaščito medicinske sestre pri pripravi citostatikov. Zdravljenje akutnih levkemij poteka od šest do osem mesecev. Da bi ljudje dosegli remisijo, je v večini primerov potrebna presaditev matičnih celic, kar smo opisali v zadnji točki drugega dela diplomske naloge. V tretjem delu smo prišli do zdravstvene nege. Pod točko zdravstvene nege pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo, smo opisali najpogostejše nezaželjene učinke citostatikov, ki se pojavijo pri pacientih, zdravljenih s citostatiki, in vlogo medicinske sestre. Vključili smo tudi vlogo medicinske sestre pri uvajanju centralnega venskega katetra in vlogo medicinske sestre pri punkciji kostnega mozga, kar je ena od bistvenih preiskav pri pacientu, obolelem z levkemijo. Kot zadnjo točko tretjega dela diplomske naloge smo opisali vzorce zdravega obnašanja in predstavili najpogostejše negovalne diagnoze po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Ključne besede: kri, akutna mieloična levkemija, kostni mozek, negovalni problemi, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2011; Ogledov: 4186; Prenosov: 730
Celotno besedilo (722,20 KB) |
8. VPLIV IMATINIB MESILATA NA DELOVANJE TIROZIN KINAZ RAKASTIH CELIC PRI KRONIČNI MIELOIČNI LEVKEMIJIPetrina Rošker, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je raziskati uspeh zdravljenja bolnikov s kronično mieloično levkemijo, in sicer z imatinib mesilatom, ki deluje kot inhibitor tirozin kinaz. V ta namen smo preučili laboratorijske izvide sedmih bolnikov. Določili smo krvno sliko z razmazom, na podlagi katere smo nato ugotovili diagnozo, in prisotnost kromosoma Philadelphia, ki diagnozo potrdi, pri čemer njegova neprisotnost pri zdravljenju pomeni citogenetsko remisijo. Ugotavljali smo še prisotnost BCR-ABL onkogena, saj neprisotnost BCR-ABL onkogena iz bolnikove krvi pomeni molekularno remisijo, kar pomeni popolno ozdravitev. Ugotovili smo, da se je zdravljenje izkazalo za zelo uspešno. Pri treh bolnikih smo dosegli glavni molekularni odgovor, pri dveh popolni molekularni odgovor, pri enem popolni citogenetski odgovor. En bolnik se na zdravljenje z imatinib mesilatom ni odzval.
Ključne besede: kinaza, levkemija, levkociti, imatinib
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 3231; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,63 MB) |
9. Obravnava pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijoBrigita Frece, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijo. V prvem delu smo opisali sestavo krvi in njene poglavitne naloge. Opisali smo krvne celice in pa specifično ter nespecifično imunost. Našteli smo nekaj bolezni krvi in krvotvornih organov, izpostavili smo levkemije. Podrobneje pa smo opisali akutno levkemijo in zdravstveno nego pacienta z akutno levkemijo. Predstavili smo zdravljenje akutne levkemije. Zdravljenje se največkrat začne z kemoterapijo. Prav to zdravljenje pa je zelo invazivno in agresivno, zato se pacienti med zdravljenjem srečujejo z veliko težavami, ki so posledica stranskih učinkov. Že novica o bolezni pacienta hudo prizadene, saj gre za rakavo obolenje in beseda rak še vedno vzbuja strah pri vseh ljudeh. Zdravstvena nega pri pacientu je zelo obsežna in medicinska sestra potrebuje veliko specifičnega znanja in spretnosti še posebej pri rokovanju s citostatiki. Prav zato smo v diplomskem delu izpostavili posebnosti zdravstvene nege pri zdravljenju s kemoterapijo. Opisali smo zaščito medicinske sestre in pacienta, možne zaplete, njihovo preprečevanje in stranske učinke, ki jih lahko pričakujemo. V nadaljevanju smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientih, zdravljenih s kemoterapijo ter načrtovali negovalne cilje in negovalne intervencije.
Ključne besede: kri, krvne celice, akutna levkemija, kemoterapija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 4954; Prenosov: 1005
Celotno besedilo (774,95 KB) |
