| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preprečevanje in zdravljenje zapletov kronične limfocitne levkemije
Marjana Glaser, Andrej Glaser, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Najpogostejši zapleti kronične limfocitne levkemije (KLL) so: okužbe, avtoimunski pojavi in pojav sekundarnega raka, kar vse je posledica spremenjenega delovanja imunskega sistema. Vzroki za oslabljeno humoralno in celično imunost so kvalitativne in kvantitativne napake limfocitov B in T, nevtrofilcev, naravnih celic ubijalk in monocitno/makrofagnega sistema. Prikaz primera: Prikazan je bolnik s KLL, pri katerem je bila v času okužbe dihal ugotovljena avtoimunska hemolitična anemija (AIHA). Bolnik je bil uspešno zdravljen s steroidi, intravenskimi imunoglobulini (IVIG), antibiotikiin transfuzijami eritrocitov. Nekaj let kasneje ob ponovni okužbiin AIHA je bil zdravljen na enak način. Ker je imel stranske učinke po zdravljenju s steroidi, je bil uspešno zdravljen z rituximabom. Zaradi hipogamaglobulinemije in številnih prehladov brez ponovitve AIHA je prejemal profilaktično IVIG. Bolnik je že nekaj let v remisiji, brez anemije, pred leti je bil operiran zaradi karcinoma ledvice, letos pa zaradi karcinoma kože. Zaključki: Med avtoimunskimi pojavi sta najpogostejši AIHA in imunska trombocitopenija (IT). Zdravljenje AIHA in IT temelji na podpornem zdravljenju, zdravljenju s steroidi, IVIG, splenektomiji, v zadnjih letih pa na monoklonskih protitelesih. Pri večini bolnikov opažamo hipogamaglobulinemijo s posledičnimi pogostimi okužbami. Pri teh bolnikih je profilaktično dajanje IVIG priporočljivo, vendar ne zmanjša smrtnosti. Cepljenje je koristno v začetnih stopnjah bolezni.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, hipogamaglobulinemija, avtoimunska hemolitična anemija, imunska trombocitopenija, okužbe, cepljenje
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 836; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (539,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA, KI SE ZDRAVI Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI
Andreja Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili je pomemben člen pri zdravljenju rakavih bolnikov ter eno izmed najbolj dinamičnih področij zdravstvene nege. Ker so biološka zdravila dokaj nova, izkušenj, ki bi temeljila na dolgoletni praksi ni. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili, osnovna ter specifična znanja, ki jih medicinska sestra potrebuje pri svojem delu in ugotoviti poznavanje dela z biološkimi zdravili ter ugotoviti katera specifična znanja si medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili še želijo pridobiti. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku s katerim smo anketirali medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili. Zbrane podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Večina anketiranih dobro pozna biološka zdravila. Največ znanja je pridobljeno na oddelčnih izobraževanjih, strokovnih srečanjih, iz knjig, interneta, od farmacevtov in strokovnih revij. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre si želijo pridobiti več specialnih znanj o bioloških zdravilih in zaščiti zdravja pri delu z biološkimi zdravili.
Ključne besede: Biološka zdravila, stranski učinki zdravil, ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija, zdravstvena nega onkološkega bolnika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1318; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Zdravstvena nega pacienta obolelega z akutno mieloično levkemijo
Marcel Küronja, 2011, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK V diplomskem delu smo predstavili obširno zdravstveno nego pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo. Diplomsko delo smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo podali nekaj splošnih informacij o kostnem mozgu, hematopoezi, nalogah krvi v telesu in njeni sestavi. Opisali smo tudi imunski odziv. Večji poudarek smo naklonili levkocitom, ter opisali različne tipe levkemije, še posebej pa smo poudarili akutno levkemijo oziroma akutno mieloično levkemijo. Bolniki z akutno mieloično levkemijo so zdravljeni s citostatiki, kar smo opisali v drugem delu diplomskega dela. Dodali smo tudi načine apliciranja citostatikov v telo in zaplete, ki se pojavijo pri pacientih zdravljenih s citostatiki. Medicinska sestra, ki dela s citostatiki, oziroma jih pripravlja, mora imeti veliko znanja, spretnosti in izkušenj, zato smo predstavili tudi zaščito medicinske sestre pri pripravi citostatikov. Zdravljenje akutnih levkemij poteka od šest do osem mesecev. Da bi ljudje dosegli remisijo, je v večini primerov potrebna presaditev matičnih celic, kar smo opisali v zadnji točki drugega dela diplomske naloge. V tretjem delu smo prišli do zdravstvene nege. Pod točko zdravstvene nege pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo, smo opisali najpogostejše nezaželjene učinke citostatikov, ki se pojavijo pri pacientih, zdravljenih s citostatiki, in vlogo medicinske sestre. Vključili smo tudi vlogo medicinske sestre pri uvajanju centralnega venskega katetra in vlogo medicinske sestre pri punkciji kostnega mozga, kar je ena od bistvenih preiskav pri pacientu, obolelem z levkemijo. Kot zadnjo točko tretjega dela diplomske naloge smo opisali vzorce zdravega obnašanja in predstavili najpogostejše negovalne diagnoze po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Ključne besede: kri, akutna mieloična levkemija, kostni mozek, negovalni problemi, zdravstvena nega.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 3002; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (722,20 KB)

4.
VPLIV IMATINIB MESILATA NA DELOVANJE TIROZIN KINAZ RAKASTIH CELIC PRI KRONIČNI MIELOIČNI LEVKEMIJI
Petrina Rošker, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati uspeh zdravljenja bolnikov s kronično mieloično levkemijo, in sicer z imatinib mesilatom, ki deluje kot inhibitor tirozin kinaz. V ta namen smo preučili laboratorijske izvide sedmih bolnikov. Določili smo krvno sliko z razmazom, na podlagi katere smo nato ugotovili diagnozo, in prisotnost kromosoma Philadelphia, ki diagnozo potrdi, pri čemer njegova neprisotnost pri zdravljenju pomeni citogenetsko remisijo. Ugotavljali smo še prisotnost BCR-ABL onkogena, saj neprisotnost BCR-ABL onkogena iz bolnikove krvi pomeni molekularno remisijo, kar pomeni popolno ozdravitev. Ugotovili smo, da se je zdravljenje izkazalo za zelo uspešno. Pri treh bolnikih smo dosegli glavni molekularni odgovor, pri dveh popolni molekularni odgovor, pri enem popolni citogenetski odgovor. En bolnik se na zdravljenje z imatinib mesilatom ni odzval.
Ključne besede: kinaza, levkemija, levkociti, imatinib
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2352; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Obravnava pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijo
Brigita Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijo. V prvem delu smo opisali sestavo krvi in njene poglavitne naloge. Opisali smo krvne celice in pa specifično ter nespecifično imunost. Našteli smo nekaj bolezni krvi in krvotvornih organov, izpostavili smo levkemije. Podrobneje pa smo opisali akutno levkemijo in zdravstveno nego pacienta z akutno levkemijo. Predstavili smo zdravljenje akutne levkemije. Zdravljenje se največkrat začne z kemoterapijo. Prav to zdravljenje pa je zelo invazivno in agresivno, zato se pacienti med zdravljenjem srečujejo z veliko težavami, ki so posledica stranskih učinkov. Že novica o bolezni pacienta hudo prizadene, saj gre za rakavo obolenje in beseda rak še vedno vzbuja strah pri vseh ljudeh. Zdravstvena nega pri pacientu je zelo obsežna in medicinska sestra potrebuje veliko specifičnega znanja in spretnosti še posebej pri rokovanju s citostatiki. Prav zato smo v diplomskem delu izpostavili posebnosti zdravstvene nege pri zdravljenju s kemoterapijo. Opisali smo zaščito medicinske sestre in pacienta, možne zaplete, njihovo preprečevanje in stranske učinke, ki jih lahko pričakujemo. V nadaljevanju smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientih, zdravljenih s kemoterapijo ter načrtovali negovalne cilje in negovalne intervencije.
Ključne besede: kri, krvne celice, akutna levkemija, kemoterapija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 4060; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (774,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici