| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do letnega dopusta : diplomsko delo
Sonja Draganič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: letni dopusti, minimalni dopust, Evropska unija, regresi, diplomska dela
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 3253; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (471,95 KB)

2.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZDRAVNIKOV
Lin Luketič, 2011, diplomsko delo

Opis: Delovna razmerja zdravnikov so različno urejena, kljub temu, da je na nivoju EU bilo sprejete kar nekaj zakonodaje, ki določa smernice. Med splošno ureditvijo delovnih razmerij po veljavnem ZDR in specialnimi predpisi, velja za zdravnike posebna ureditev, ki je kompleksna. Diplomska naloga prikazuje posebnosti delovnega razmerja zdravnika. Med pravnimi viri je za zdravniško službo najpomembnejši Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti in pa Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike. Zakonodaja se nenehno spreminja, dopolnjuje in usklajuje z evropsko.
Ključne besede: delovno razmerje, pojem delovnega razmerja, delovno razmerje zdravnika – posebnosti, pripravništvo, specializacija, delovni čas, licenca, ugovor vesti, letni dopust, vrednotenje zdravniške službe, ipd...
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2425; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (918,16 KB)

3.
LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
Rudi Antolin, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – ZDR in 103/207 – ZDR-A), ki je bil sprejet na podlagi usklajevanja med socialnimi partnerji in večletnimi pripravami na novo delovno zakonodajo, ureja samo individualna delovna razmerja in ne več kolektivnih delovnih razmerij, sistem kolektivnih pogodb pa ureja Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006 - ZKoIP). Ker ZDR ravno na področju odsotnosti z dela prepušča največ pristojnosti kolektivnim pogodbam, v praksi prihaja do razlik, kjer so v prednosti predvsem delavci zaposleni v javnem sektorju. Drugo novost v delovnopravni zakonodajo pa predstavlja tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB2 in 10/2008 - ZSVDP), ki je uvedel novost, t. j. očetovski dopust. V diplomskem delu sem se lotil obravnave letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, ki tudi za Slovenijo predstavljajo vedno večji družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi ekonomske posledice za delavce, delodajalce in narodno gospodarstvo. Predstavil sem tudi, kako je urejeno področje koriščenja letnega dopusta in drugih odsotnosti v Carinski upravi R Slovenije in kako se zoper določene vrste odsotnosti (predvsem zoper zdravstveni absentizem) borijo v Sloveniji in v drugih državah.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, Zakon o delavcih v državnih organih, letni dopust, odsotnost z dela, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, starševsko varstvo, zdravstveni absentizem.
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2864; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (482,20 KB)

4.
Odsotnosti delavcev z dela v manjših transportnih podjetjih
Sanja Obrez, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V uvodnem delu so opredeljena področja, ki so predmet raziskave diplomskega dela, cilji in osnovne trditve, predpostavke ter omejitve, ki jih lahko pričakujemo, in predvidene metode dela. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili predvsem na različne odsotnosti z dela, kot so letni dopust, odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov ter druge nepredvidene odsotnosti v manjših transportnih podjetjih. Odsotnost z dela je velik problem, predvsem v manjših podjetjih, in sicer zaradi manjšega števila zaposlenih, občasnega povečanega obsega dela ter pogodbenih del. Glavne posledice predvidenih ali nepredvidenih odsotnosti pomenijo za podjetje velik strošek, predvsem pa tudi zmanjšanje produktivnosti dela. Obravnavane odsotnosti oziroma reševanje odsotnosti bomo v praktičnem delu proučili z vidika zakonodaje na konkretnih podatkih petih manjših podjetij. Izvedli bomo intervju, s pomočjo katerega bomo pridobili podatke predvsem o posledicah, s katerimi se podjetja srečujejo zaradi občasnega manka delavcev. Na koncu bomo naredili analizo odgovorov ter jih proučili. Dane podatke bomo predstavili v teoretičnem smislu, tako, da bomo podjetja med sabo primerjali ter naredili analizo odgovorov.
Ključne besede: bolniški dopust, letni dopust, zaposleni, absentizem, transportno podjetje
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1023; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (820,48 KB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1041; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

6.
LETNI DOPUST PO ZDR-1
Katja Jesenek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pridobitev ter izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji v zasebnem in javnem sektorju. Pravica do letnega dopusta je ena izmed temeljnih pravic delavca, ki je priznana v različnih pravnih redih ter aktih. Poudarek je na Zakonu o delovnih razmerjih, ki prinaša nove in spremenjene določbe glede letnega dopusta. Poleg nacionalne zakonodaje in sodne prakse na ureditev letnega dopusta vpliva tudi sodna praksa Sodišča EU. Pravico do letnega dopusta lahko delavec pridobi v celoti ali v sorazmernem delu. V okviru sorazmernega letnega dopusta je predstavljena pridobitev pravice do letnega dopusta, če delavec med koledarskim letom menja delodajalca. S pridobitvijo letnega dopusta sovpada pridobitev regresa ter nadomestila plače. Izraba letnega dopusta je kompleksnejša, kajti odpira tudi vprašanja glede prenosa neizrabljenega letnega dopusta v naslednje obdobje. Pri prenosu v primeru bolniške odsotnosti in porodniškega dopusta nova nacionalna zakonodaja pri razlagi sledi sodni praksi Sodišča EU, ki je obširna in kompleksna. Zgolj v primeru prenehanja delovnega razmerja se lahko uporabi institut nadomestila za neizrabljen letni dopust. Na koncu diplomske naloge bom primerjala našo ureditev letnega dopusta z ureditvijo v Veliki Britaniji ter ugotovila v kakšnem obsegu se razlikujeta.
Ključne besede: pravica do letnega dopusta, regres za letni dopust, izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenega letnega dopusta, nadomestilo za neizrabljen letni dopust, sodna praksa
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (371,49 KB)

7.
8.
VIDIKI ORGANIZACIJE DELA V RAČUNOVODSKIH SERVISIH V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Vesna Verdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Računovodski servisi vodimo računovodstvo in izdelujemo davčne napovedi za večje število poslovnih partnerjev. Pri svojem delu se srečujemo s povečanim obsegom dela v prvem trimesečju leta, saj moramo do 31. 3. tekočega leta izdelati letne davčne napovedi za preteklo leto za vsa podjetja, za katera vodimo računovodstvo, in poleg navedenega dela opraviti še vse tekoče delo. Posledično smo zaradi tega zaposleni v računovodstvu pod velikim pritiskom in doživljamo povečan stres na delovnem mestu. V tem obdobju je prisotno veliko kampanjskega dela in povečana obremenitev zaposlenih. Zaposleni v računovodstvu moramo vedno prilagajati izrabo letnega dopusta datumom, ki nas vežejo k oddaji mesečnih in letnih davčnih napovedi. V večini računovodskih servisov si izrabe letnega dopusta v prvem trimesečju leta zaposleni ne morejo privoščiti. Nekateri računovodski servisi vodijo računovodstvo tudi za samostojne podjetnike, ki imajo podjetja v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Sloveniji se razlikujejo od rokov, ki jih imajo za izdelavo letnih davčnih napovedi določene v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Avstriji so veliko daljši kot v Sloveniji. Zato se samostojni podjetniki, ki imajo podjetja v obeh državah, srečujejo z dodatnimi stroški vodenja računovodskih evidenc, saj v nekaterih primerih avstrijski računovodski servisi ne izdelajo pravočasno letnih davčnih napovedi, ki jih morajo slovenski računovodski servisi vključiti v davčne napovedi v Sloveniji. Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo s pomočjo raziskave raziskali in vam predstavili, kakšna je organizacijska struktura računovodskih servisov Slovenije in Avstrije, kako imajo organizirano delo, kaj omogočajo zaposlenim, kaj pomenijo za računovodske servise različni roki izdelave letnih davčnih napovedi in kaj bi bilo po našem mnenju in mnenju anketiranih računovodskih servisov najboljše spremeniti glede organizacije dela v slovenskih računovodskih servisih na področju zaposlenih. V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da so organizacija dela in razporeditev dela ter roki do državnih institucij, ki jih imajo računovodski servisi v Avstriji, veliko prijaznejši do zaposlenih kot v Sloveniji.
Ključne besede: računovodski servis, organizacijska struktura, organizacija dela, roki davčnih napovedi, letni dopust.
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici