1. |
2. Poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankamiStela Šalamon, 2022, magistrsko delo Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami (ang. related party transactions). Delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo s pomočjo zakonodaje in ustreznega Mednarodnega računovodskega standarda predstavili pojma javne družbe in povezane stranke, proučili pa smo še Mednarodni standard revidiranja MSR 550 in na podlagi slednjega predstavili še revizorjevo vlogo v podjetju. Proučili smo tudi forenzični vidik zunanjega gospodarskega revidiranja in okvirno predstavili revizorjevo vlogo z gospodarskim kriminalom.
Drugi, empirični del magistrskega dela, temelji na analiziranju letnih poročil javnih družb, ki poročajo o transakcijah med povezanimi strankami, pri čemer smo zajeli deset javnih družb, ki so uvrščene v Prvo kotizacijo Ljubljanske borze. Dve od postavljenih hipotez lahko potrdimo, in sicer prvo, da je vloga revizorja v zvezi s poročanjem o transakcijah s povezanimi strankami preprečevanje in odkrivanje prevar, in drugo, da med kategorijami povezanih strank, glede na obseg transakcij, prevladuje kategorija »podjetja v skupini«. Tretjo hipotezo, ki pravi, da vrednost transakcij med posameznimi povezanimi strankami v povprečju ne presega več kot 5 % vseh transakcij podjetja, pa smo zavrnili, saj smo ugotovili močno odvisnost obvladujoče družbe od svojih povezanih strank, kar smo prikazali tudi s tortnim grafom.
Ključne besede: povezane stranke, javne družbe, revizor, letna poročila, transakcije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. Spremembe poročanja v letnih poročilih zavarovalnicSara Mohorko, 2021, magistrsko delo Opis: Poročanje zavarovalnic se z leti spreminja, kot se spreminjajo zakonske zahteve in zahteve stroke. Ker zavarovalnice spadajo pod svojo vrsto institucij, zanje veljajo drugačna pravila in zakoni glede razkritij. Letna poročila so v osnovi razdeljena na poslovni in računovodski del. Računovodsko poročilo je v večini regulirano z zakonsko podlago ter preverjeno še s strani revizorjev. Poslovno poročilo pa mora vsebovati določena razkritja, preostala so prostovoljna.
V magistrski nalogi smo se posvetili prostovoljnim razkritjem. Želeli smo ugotoviti, kaj se je v desetih letih spremenilo, zato smo opazovali leto 2008 in 2018. Prav tako so nas zanimali dejavniki, ki vplivajo na vsebino, obseg in obliko prostovoljnih razkritij v letnih poročilih zavarovalnic.
Primerjalna analiza prostovoljnih razkritij v letu 2008 in v letu 2018 kaže na to, da se je poročanje bistveno spremenilo tako po obsegu kot po številu razkritij. Zavarovalnice po našem mnenju sledijo trendom velikih podjetij, ki se z letnimi poročili skušajo približati investitorjem in delničarjem.
Statistična analiza kaže, da ima vpliv na obseg in obliko prostovoljnega poročanja le velikost zavarovalnic, medtem ko uspešnost in starost ne vplivata na prostovoljna razkritja.
Ključne besede: poročanje, spremembe, prostovoljna razkritja, zavarovalnice, letna poročila
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 74
Celotno besedilo (4,78 MB) |
4. Razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v slovenijiBoštjan Bohar, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti področje okoljskega poročanja in s pomočjo analiziranja letnih poročil posameznih podjetij ugotoviti razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih slovenskih podjetij. Naša naloga je bila na splošno opredeliti pojem okoljskega poročanja, predstaviti dosedanje raziskave na tem področju na tujem in v Sloveniji, proučiti standarde okoljskega poročanja, proučiti teoretični okvir okoljskega poročanja, analizirati in ugotoviti razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v Sloveniji.
Tako smo v magistrskem delu opredelili okoljsko poročanje, predstavili kratko zgodovino, smernice, funkcije in elemente okoljskega poročanja, njegove prednosti in slabosti, načela in cilje ter standardizacijo, primerjavo ISO 14001 in sheme EMAS ter predstavili dosedanje raziskave na tujem in v Sloveniji. Nato smo na podlagi teoretičnih spoznanj oblikovali in izvedli empirično raziskavo, s katero smo proučevali razvitost okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij v Sloveniji s pomočjo analize 100 letnih poročil slovenskih podjetij, in sicer 50 srednjih in 50 velikih podjetij, ki smo jih izbrali po regijah. Tako smo v vsaki izmed 11 slovenskih regij izbrali štiri srednja in štiri velika podjetja, le v osrednjeslovenski regiji smo izbrali šest srednjih in šest velikih podjetij. Sto letnih poročil podjetij smo nato analizirali na podlagi desetih kriterijev. Te rezultate smo obdelali s pomočjo programa SPSS in na podlagi dobljenih statističnih podatkov potrdili ali zavrnili štiri postavljene hipoteze.
Ugotovili smo, da se okoljskemu poročanju v Sloveniji namenja še vedno premalo pozornosti in sredstev. Po našem mnenju bi morala na tem področju več narediti država, ki bi morala določiti zakonodajo tako, da bi bilo vsako podjetje, ne glede na velikost, zavezano k vsaj delnemu poročanju o okolju.
Ključne besede: okoljsko poročanje, slovenska podjetja, letna poročila, okoljski standardi
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 1194; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. SKRBNOST ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANK IN HRANILNICAlmina Skejić, 2016, diplomsko delo Opis: Kako skrbni so pri izvajanju svojih pristojnosti in dolžnosti člani nadzornega sveta in člani uprave v bankah in hranilnicah, je moč razbrati iz letnih poročil posameznih bank, v katerem nadzorni svet poda poročilo o načinu delovanja njegovih članov in članov uprave v preteklih letih. V poročilih, ki jih pripravi nadzorni sveti, je govora o tem, kakšne naloge opravljajo člani nadzornega sveta in uprave skozi leto, da bi s tem pripomogli k čim bolj uspešnemu poslovanju banke. Nadzorni svet je dolžan nadzirati vodenje uprave in zagotoviti, da oba organa svoje delo opravljata v skladu z veljavno zakonodajo in statutom banke. Za potrditev, ali so člani uprave in nadzornega sveta dovolj skrbno opravljali svoje dolžnosti in pristojnosti, niso dovolj zgolj poročila nadzornega sveta, ampak je potrebno proučiti tudi izjave, ki jih pripravijo člani nadzornega sveta in uprave in ki se nanašajo na upravljanje v zvezi z banko. V izjavah o upravljanju je govora o dveh kodeksih, in sicer Kodeksu upravljanja javnih delniških družb in Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Banke poslujejo v skladu s tema kodeksoma, vendar se pojavijo tudi odstopanja v zvezi s posameznimi določili kodeksov, ki pa jih morajo banke navesti in pojasniti.
Tako kot pravila veljajo za člane nadzornih svetov in uprav v slovenskih bankah, tako veljajo tudi za člane nadzornega sveta in uprave v Hrvaški banki in, sicer Hrvatski poštanski banki d. d. Kodeks o izvajanju svojih zadolžitev je potrebno upoštevati tudi v Hrvatski poštanski banki (Kodeks korporativnog upravljanja). Nadzorni svet v hrvaški banki prav tako sestavi poročilo, v katerem poroča o delovanju uprave in nadzornega sveta banke. V poročilu je moč zaznati, ali so člani pri svojem delovanju ravnali dovolj skrbno ali ne.
V ameriški banki Bank of America, ki je tudi bila del raziskave, pa ni urejenega sistema, kjer bi delovala organa, ki delujeta pri nas, torej nadzorni svet in uprava, ampak banko vodi in nadzira upravni odbor z izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Izvršni direktor s pomočjo ostalih zaposlenih v banki sestavi letno poročilo, kjer prikažejo poslovanje banke skozi leto in svoje delo, ki so ga opravili v zvezi z bančnimi posli, ter svojo skrbnost v zvezi s posameznimi zadolžitvami. Tudi v Bank of America upoštevajo veljavno zakonodajo, ki se nanaša na bančništvo, sama banka pa ima svoj kodeks in sicer Code of Conduct, ki obravnava, kako mora organ banke delovati.
Iz vseh letnih poročil lahko razberemo, da člani nadzornega sveta in člani uprave ter izvršni direktorji svoje zadolžitve ter pristojnosti opravljajo kot skrbni gospodarstveniki. V nekaj primerih prihaja do izjem, ko se nekatere zadolžitve niso opravile povsem v skladu s kodeksi ali zakoni in načeli skrbnega ravnanja, vendar pa so te izjeme opravičljive, saj so ostale naloge bile opravljene dovolj skrbno.
Ključne besede: skrbnost, nadzorni svet, uprava, letna poročila, Kodeks upravljanja javnih delniških družb
Objavljeno v DKUM: 01.12.2016; Ogledov: 1576; Prenosov: 159
Celotno besedilo (694,10 KB) |
6. US-amerikanische Rechnungslegung : Grundlagen und Vergleiche mit deutschem Recht2000, zbornik Ključne besede: obračuni, računovodstvo, računovodski izkazi, bilance, normativi, mednarodne primerjave, strokovnjaki, računovodski delavci, računovodski standardi, standardi, mednarodni standardi, družbe, koncerni, predpisi, usklajevanje, navodila, pravila, zakonodaja, vrednotenje, finančno poslovanje, zaključni računi, letna poročila, finančna poročila, Nemčija, ZDA, finančna sredstva, bilanciranje, gospodarsko pravo, finančno pravo, trgovinsko pravo, pravo družb, pravna ureditev, zborniki, komentarji, primeri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1208; Prenosov: 84
 Povezava na celotno besedilo |
7. Risikomanagement nach KonTraG : Einrichtung von Frühwarnsystemen zur Effizienzsteigerung und zur Vermeidung persönlicher HaftungHorst Bitz, 2000, priročnik Ključne besede: management, tveganje, kontrola, controlling, zakonodaja, Nemčija, podjetje, finančna poročila, letna poročila, zaključni računi, management, sistemi, varnost, uspešnost poslovanja, strategija, poslovni proces, vrednotenje, škoda, manager, poslovodni delavci, psihologija osebnosti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1289; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo |
8. DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBONataša Bradač, 2012, magistrsko delo Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo.
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo.
Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo).
V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi.
V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora.
V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2013; Ogledov: 4721; Prenosov: 670
Celotno besedilo (1,99 MB) |
9. POROČANJE O TVEGANJIH V LETNIH POROČILIH NEFINANČNIH PODJETIJNina Jelenovec, 2012, diplomsko delo Opis: To delo obravnava čedalje večje potrebe, pritiske in zahteve po poročanju o tveganju in njegovem obvladovanju v letnih poročilih nefinančnih podjetij, ki so lahko v pomoč zainteresiranim uporabnikom letnega poročila pri presojanju sposobnosti in uspešnosti glede obvladovanja tveganja in napovedovanja obetov o prihodnjem poslovanju podjetja. Pri tem je pomembno, da poročanje ni samo stvar prisile zaradi zakonskih zahtev in zahtev računovodskih standardov, ampak posledica zavedanja koristnosti takega poročanja. Da je lahko tako poročanje kakovostno, to je tako, ki da uporabniku letnega poročila čim višjo uporabno vrednost, mora biti v podjetju vzpostavljen ustrezen sistem ravnanja s tveganji.
Empirična raziskava je pokazala, da se je obseg poročanja o tveganju v letnih poročilih proučevanih slovenskih in tujih družb v zadnjih letih povečal, nekoliko pa se je izboljšala tudi vsebina poročanja. Kljub številnim strokovnim priporočilom o vsebini tovrstnega poročanja pa podjetja večinoma poročajo le o tem, kar se neposredno zahteva po zakonodaji in računovodskih standardih, katerih zahteve na tem področju postajajo čedalje strožje. Kakovost poročanja o tveganjih se tako med evropskimi podjetji razlikuje predvsem zaradi uvrščenosti na različne borze, in sicer je nekoliko boljša v družbah, katerih vrednostni papirji kotirajo tudi na organiziranih trgih v ZDA.
V oteženih razmerah poslovanja, s kakršnimi so se podjetja soočala v zadnjih treh letih in se še soočajo zaradi finančne krize, pa je še toliko pomembneje, da so tveganja predstavljena jasno in pregledno, predvsem pa resnično in pošteno ter tako, da so takšna razkritja v pomoč uporabniku letnega poročila pri njegovem odločanju, pri tem pa ne škodijo podjetju.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganj, poročanje, letna poročila, nefinančna podjetja
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 1717; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Izdelava predračunskih računovodskih izkazov za izbrano d.o.o. in s.p. : diplomsko deloMojca Fink, 2006, diplomsko delo Ključne besede: finančno računovodstvo, predračuni, bilance, računovodstvo, računovodski izkazi, zasebno podjetje, pogoji gospodarjenja, kalkulacije, čiščenje, privatni sektor, obračuni, računovodske informacije, finančna analiza, letna poročila, podjetje, modeli, delovanje, organizacijske strukture, poslovne finance, poslovanje, organiziranost, panoge dejavnosti, poslovni proces, bilance stanja, finančno poslovanje, denarni tokovi, knjigovodstvo, metodologija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1809; Prenosov: 113
Celotno besedilo (936,50 KB) |
