Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kot vsaka sodobna evropska policija, ima tudi slovenska policija svojo letalsko enoto. Gre za sodobno opremljeno in organizirano skupino pilotov in tehnikov letalcev, ki s šestimi helikopterji opravljajo številne policijske, humanitarne, reševalne in druge naloge. Svoj sedež ima enota v bazi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku, od koder tudi opravijo večino letov, kjerkoli v državi jih potrebujejo. Z vidika zviševanja učinkovitosti, zmanjšanja reakcijskega časa ter posledično zmanjšanja operativnih stroškov, je nujna vzpostavitev dodatne dislocirane baze vsaj še na eni lokaciji. Stroka ocenjuje kot najbolj primerno prav bazo na letališču v Mariboru, s čimer bi bila pokritost severovzhodne Slovenije popolna. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da piloti letno samo s preleti na interventne naloge na območje PU MB, PU CE in PU MS porabijo kar 160 ur, saj so na območje omenjenih policijskih uprav poleteli triinštiridesetkrat (podatek za leto 2011). V primeru vzleta iz letališča v Mariboru, bi se odstotek preleta in s tem izgubljenega časa zmanjšal za cca. 50 %, sorazmerno pa bi se pomembno povečal čas delovanja na območju. Za začetek vzpostavitve dislocirane baze v Mariboru bistvenih stroškov, razen najema hangarja, katerega najem znaša cca. 24.000 € letno, naj ne bi bilo, saj trenutne kadrovske in materialno-tehnične zmogljivosti enote omogočajo širitev oz. vzpostavitev dodatne dislocirane baze (z omejenim delovanjem - dnevno dežuranje). Zaradi zmanjšanja izgubljenega časa na preletih bi se investicija povrnila v sorazmerno kratkem času. Zamisli o vzpostavitvi dislocirane, vsaj še ene letalske baze policije, so že bile v mislih za to odgovornih, saj je jasno, da brez dodatne baze LPE svojih nalog, katere postajajo vse pogostejše, številčnejše in zahtevnejše, ne bo več mogla opravljati le iz ene lokacije. Žal so do sedaj zamisli ostale le mrtva črka na papirju, saj se je celoten projekt vselej zaustavil pri zadnji oviri, financah. Le te so, žal, v naši mladi domovini tudi tokrat poteptale vse ostale človeške interese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, letalska policijska enota, letalske baze, interventne naloge, intervencije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2013; Ogledov: 1698; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,08 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto HNMP v Sloveniji, njeno delovanje in zgodovino. Obravnavali smo učinkovost njenega delovanja na vzorcu 252 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki jih je enota oskrbela po principih sodobnih smernic oskrbe takšnih bolnikov in prepeljala v prvih petih letih delovanja službe (16.7.2003 — 16.7.2008). Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje AKS. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). Prepeljanih je bilo 252 bolnikov z AKS, od tega 139 (55,15%) bolnikov z STEMI, 10 bolnikov (3.96%) z nestabilno angino pektoris, in 12 bolnikov (4,76l%) z NSTEMI. Za 91 bolnikov (36,11%) se zdravniki niso natančno opredelili o vodilni diagnozi. Ugotovili smo skupno število prepeljanih bolnikov in razloge za intervencijo, izračunali povprečne odzivne čase enote HNMP glede na prevoznika, skupne povprečne čase od klica do prihoda do bolnika, čas od klica do prihoda z bolnikom v bolnišnico ter čas od pristanka na pristajališču Roška do prihoda v bolnišnico z reševalnim vozilom. Na zemljevidu Slovenije smo grafično prikazali kraje posredovanja enote HNMP. Preučevali smo oskrbo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. Ugotovili smo, da nudi služba HNMP dobro oskrbo bolnikom, da so kadri enote na visokem nivoju, da je oprema, ki jo uporabljajo ustrezna in sodobna, in da služba HNMP skrbi za stalno dodatno izobraževanje svojega kadra. Ugotovili smo tudi pomanjkljivosti pri umeščenosti službe HNMP v Sloveniji, omejenost na dnevni čas delovanja, omejen način aktivacije, dolgi časi aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, izguba časa zaradi neurejenega helioporta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in neurejenega dispečerstva v zdravstvu. Ugotovili smo, da enota nima stalne posadke prevoznika, da se dnevno menja tip helikopterja s katerim posreduje, da so vsi helikopterji nenamenski in omejeno uporabni, in da ena enota v Sloveniji ni dovolj učinkovita za vse prebivalce Slovenije.
Ključne besede: - AKS (akutni koronarni sindrom) - AVPU (alert, verbal, pain, unresponsive) - CIIM (Center za intenzivno interno medicino) - EKG (elektrokardiogram) - ERC (European Resuscitation Council) - GCS (Glasgow coma scale) - GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) - HEMS (Helicopter emergency medical service) - HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč) - IPP (Internistična prva pomoč) - LKB (levokračni blok) - LPE (Letalska policijska enota) - MONA (morfij, kisik, nitroglicerin, aspirin) - NAP (
Objavljeno v DKUM: 15.07.2009; Ogledov: 4295; Prenosov: 527
Celotno besedilo (17,00 MB)