1. Kvalitativna analiza iskanja pogrešanega letalaGorazd Žnidarič, Srečko Krope, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, iskalne akcije, iskanje pogrešanih oseb, letala, zračni promet, letalski promet, nesreče
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (250,19 KB) |
2. Multikriterijski dinamični model za napovedovanje ekonomske upravičenosti uvedbe letal na vodikove gorivne celice : doktorska disertacijaMaršenka Marksel, 2023, doktorska disertacija Opis: Zaradi potrebe po zmanjšanju negativnih učinkov letalskega prometa na okolje se razvija več novih načinov pogona, med njimi tudi tehnologija gorivnih celic. Ta tehnologija obeta zmanjšanje emisij s pomočjo vodika kot pogonskega goriva. Čeprav je ta tehnologija obetav-na z okoljskega vidika, pa se pojavljata vprašanji o njeni tehnični izvedljivosti in ekonomski upravičenosti. Pri odločanju o uporabi te tehnologije v letalskem prometu igrajo ključno vlogo neposredni operativni stroški.
V naši raziskavi smo preučevali, kako ključni tehnološki, ekonomski in okoljski dejavniki vplivajo na neposredne operativne stroške letal, ki uporabljajo vodikove gorivne celice. Primerjali smo jih s klasičnimi letali in ugotovili, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi uvedba letal na vodikove gorivne celice postala ekonomsko smiselna z vidika neposrednih operativ-nih stroškov. V ta namen smo razvili dinamični model uvedbe letal na vodikove gorivne celi-ce, ki upošteva tehnične lastnosti 19-sedežnega letala na vodikove gorivne celice. Spremljali in simulirali smo gibanje neposrednih stroškov, ki so odvisni od različnih parametrov, kot so gibanje cen goriva, okoljski ukrepi, razvojni scenariji in parametri gibanja stroškov produk-cijskih cen, stroškov dela in pristojbin. Pri modelu smo uporabili pristop konstantnih stopenj rasti ključnih parametrov in pristop po načelu realnih opcij, pri čemer smo skozi simulacije Monte Carlo upoštevali, da pri gibanju ključnih parametrov prihaja do različnih nihanj. Ta pristop zajema gibanje parametrov, ki so bližje poslovni naravi teh kazalcev, in poda bolj natančen odgovor v obliki verjetnosti.
Na podlagi našega modela, ki smo ga testirali na primeru dveh letalskih družb, smo ugotovi-li, kdaj in v katerih razvojnih scenarijih bi prišlo do izenačenja neposrednih operativnih stroškov letal na vodikove gorivne celice in klasičnih letal. Ti zaključki so izjemno pomembni pri oblikovanju smernic za prometno in okoljsko politiko, ki bi lahko prispevale k hitrejši uvedbi tehnologije gorivnih celic v letalski promet. Razvoj in uvedba tehnologije vodikovih gorivnih celic predstavljata pomemben korak v smeri bolj trajnostnega in okolju prijaznega letalskega prometa, kot smo ugotovili v naši raziskavi, pa bi bil ta korak izvedljiv tudi z vidika neposrednih operativnih stroškov letal.
Ključne besede: letala na vodikove gorivne celice, neposredni stroški, Monte Carlo
simulacija, realne opcije
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 613; Prenosov: 74
Celotno besedilo (6,99 MB) |
3. Organizacija nadaljevalnega tečaja usposabljanja v letalski šoli SVPrimož Svatovšek, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključna naloga obravnava nastanek in vpeljavo novega tečaja usposabljanja za nove in obstoječe pilote v SV ali izven nje. Letalska šola SV pokriva skorajda večino tečajev za pilote, vendar pa novi predpisi predvidevajo tečaj, ki ga v naši organizaciji še nimamo. Ker imamo primerno okolje, tehnična sredstva in visoko usposobljen kader, smo raziskali možnosti za izdelavo in vpeljavo novega tečaja, ki je prilagojen najnovejšim letalskim predpisom in predstavlja pomemben korak naprej k povišani stopnji usposobljenosti in konkurenčnosti naših pilotov ter nam omogoča neodvisnost pri šolanju in usposabljanju lastnega kadra. Uporabili smo metode, oblike in procese planiranja izobraževanja, predstavljene v teoretičnemu delu naloge. Izvedba in vsebina tečaja sta opisani v osrednjem delu, v zaključku naloge pa smo preverili in odgovorili na ključna vprašanja uvodnega dela.
Ključne besede: LOC-I izguba kontrole letala med letom, UPRT, negativni prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 59
Celotno besedilo (958,03 KB) |
4. Uporaba sodobnih metod zajema in obdelave podatkov za umeščanje virtualnih objektov v prostor : magistrsko deloKristina Tomiek, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je izdelati 3D digitalni model in ga predstaviti kot obogateno resničnost. V prvem, teoretičnem delu smo prikazali opremo in nekaj sodobnih metod zajema podatkov na terenu kot sta skeniranje ter fotogrametrija. Pojasnili smo izraz resničnost, predstavili nekaj različnih vrst resničnosti in postopek kako dobimo model obogatene resničnosti navideznega objekta. Opisali smo osnovna pravila upravljanja z dronom, katera dovoljenja in izjave potrebujemo za upravljanje z brezpilotnim letalom, koliko dni moramo hraniti te izjave in kako ocenimo tveganje glede na teren letenja. V praktičnem delu smo s programom Archicad izdelali digitalni model terena in objekta in ju s pomočjo programa SketchUp predstavili kot obogateno resničnost v prostoru.
Ključne besede: brezpilotna letala, 3D-modeliranje, obogatena resničnost
Objavljeno v DKUM: 16.07.2020; Ogledov: 1186; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,61 MB) |
5. Numerična simulacija trka pri pristanku letala z možnostjo navpičnega vzletanja in pristajanja : magistrsko deloVasja Plesec, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljena priporočila za snovanje varnega letala odpornega na vertikalni trk. Sestavo letala smo razdelili na tri glavne komponente namenjene absorpciji energije v primeru vertikalnega trka: sedež, struktura trupa in podvozje. Za vsak del posebej je bila izvedena eksplicitna časovno odvisna numerična simulacija v programskem paketu Abaqus/Explicit. Iz dobljenih rezultatov smo med seboj primerjali pospeške, ki delujejo na telo potnika ter sile in pomike strukturnih delov, iz katerih se vidi količina absorbirane energije. Na koncu smo izvedli še računalniško simulacijo sestave generičnega letala, ki je vsebovalo vse zgoraj naštete komponente.
Ključne besede: vertikalni trk letala, eksplicitne numerične simulacije, absorpcija energije, metoda končnih elementov, deformacijska struktura
Objavljeno v DKUM: 06.05.2019; Ogledov: 1451; Prenosov: 162
Celotno besedilo (5,98 MB) |
6. Proces balansiranja in nadzor oskrbe letala na ljubljanskem letališčuLuka Fajon, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Živimo v času, ko je na nebu dnevno preko 100.000 potniških in tovornih letal. Izraba kapacitete in število ur letala, ko je ta v pogonu, je ključnega pomena za dobro poslovanje letalske družbe in dobiček od posameznega letala. Velja pravilo, da je čas, ko letalo ni na poti po začrtani ruti in je parkirano na poziciji letališča, izgubljen čas letala. Vendar pa za razliko od drugih transportnih sredstev na letalo ne moremo kar vkrcati potnikov, ga napolniti z gorivom, tovorom, prtljago in poslati na pot. V letalskem prometu je zelo pomemben proces balansiranja – angl. Load Control proces, ki mora varno, učinkovito in po navodilih letalskega prevoznika oskrbeti določeno letalo oz. zrakoplov. Na Ljubljanskem letališču to delo opravlja samo za to usposobljeno osebje – koordinator in kontrolor oskrbe zrakoplovov. Ta mora zagotoviti varen in pravilen Load Control proces, ki temelji na pravilno izračunani masi in ravnotežju letala v računalniškem programu Altea. Kontrolor in balanser letal zadosti Load Control zahtevam letalskega prevoznika skozi planiranje razporeditve tovora, nadzorom ter natovarjanjem letala in koordinacijo oskrbe letala.
Ključne besede: balansiranje, letalo, kontrolor, letališče, oskrba letala
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 1163; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,55 MB) |
7. Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov : magistrsko deloSara Železnik, 2017, magistrsko delo Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. PRAVNA UREDITEV CIVILNIH BREZPILOTNIH LETAL - DRONOV V EVROPSKI UNIJIAnton Gajšak, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je prikazati trenutno pravno ureditev brezpilotnih letal - dronov v Evropski Uniji (EU) in Republiki Sloveniji (RS) iz različnih področij. V nalogi so zajeta samo civilna brezpilotna letala. Zaradi prenesene pristojnosti zakonodajnega urejanja brezpilotnih letal iz institucij EU na nacionalno raven ugotavljam, da države različno pravno urejajo brezpilotna letala, s tem pa so pred operaterje tovrstnih proizvodov postavljene dodatne ovire, zlasti glede vključevanja v zračni prostor, v katerem poteka letalski promet. Omejitve so potrebne predvsem zaradi varnosti vseh udeležencev, zaradi česar se mora vzpostaviti primeren sistem šolanja upravljavcev in sistem registracije brezpilotnih letal.
Z brezpilotnimi letali je mogoče opravljati različne naloge, ena izmed njih je tudi zbiranje osebnih podatkov. Obstoječa mednarodna in nacionalna zakonodaja iz področja varstva zasebnosti in varovanja osebnih podatkov zajema tudi brezpilotna letala in je po moji oceni ustrezna.
Prihodnost vključevanja brezpilotnih letal v zračni prostor je potrebno doseči s čim bolj enotno mednarodno zakonodajo. Letalska zakonodaja se tako pospešeno razvija, njen razvoj pa je vezan tudi na druge pravne veje, zlasti civilno, kazensko, gospodarsko in upravno pravo. Načrt EU je, da se do leta 2024 izvede popolna integracija brezpilotnih letal v celoten zračni prostor. Kako dobro je uspela integracija brezpilotnih zrakoplovov bo vidno kmalu, skozi statistiko letalskih nesreč. Upajmo, da bo teh čim manj.
Ključne besede: brezpilotna letala, operater, odgovornost, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2228; Prenosov: 155
Celotno besedilo (946,44 KB) |
9. Ukrepi držav zoper uporabo brezpilotnih letal - dronov pri varovanju oseb in objektov (uporaba ptic ujed, laserskega orožja ter mreže) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostAnej Nemec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se navezuje na ukrepe držav zoper brezpilotna letala –drone pri varovanju oseb in objektov. Prvi zametki brezpilotnih letal segajo v čas Nikole Tesle, ki je podal tudi definicijo brezpilotnih letal, ki nekako ustreza še danes. Zaradi hitrega razvoja brezpilotnih letal je vrst in načinov razdelitve le-teh v razrede mnogo. Posledica takšnega razvoja je uporaba brezpilotnih letal na področjih zaščite in reševanja, kartiranja, dostave kot tudi na mnogih drugih področjih. Vsekakor pri uporabi brezpilotnih letal ne smemo zanemariti uporabe le-teh v komercialne namene. Brezpilotni letalniki so vedno bolj priljubljeni, kar pomeni, da je vedno več neukih uporabnikov, ki bi lahko kršili človekove pravice (vdor v zasebnost), kot tudi povzročili kakšno nesrečo. Zaradi raznih incidentov ter raznih drugih kršitev pravil, se je pojavila potreba po regulaciji tega področja, saj je hiter razvoj prehitel vso dosedanjo zakonodajo. Čeprav je področje uporabe brezpilotnih letal skoraj neomejeno, je bistvenega pomena, da se pri tem zagotovi nujno varovanje človekovih pravic. V ZDA tako to področje ureja Zvezna uprava za letalstvo, medtem ko Evropska unija za enkrat prepušča to posameznim članicam, sama pa pripravlja enotno zakonodajo, ki bo veljala za celotno področje Evropske unije. Nekatere države, kot so ZDA, Japonska, Nizozemska so se regulacije lotile s pomočjo inovativnih ukrepov. Tako ZDA uporablja lasersko orožje, Japonska uporablja dron s posebno mrežo, v katero se zapletejo sumljivi droni, Nizozemska pa uporablja ptice ujede – orle, ki jih šola podjetje Guard From Above iz Haaga. V Sloveniji je področje uporabe brezpilotnih letal urejal pravilnik iz leta 2008, letos pa so pripravili in sprejeli uredbo, ki to področje podrobneje ureja.
Ključne besede: brezpilotna letala, droni, uporaba, pravna ureditev, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2364; Prenosov: 185
Celotno besedilo (739,83 KB) |
10. |
