| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sušenje lesnih sekancev v ekstenzivnem nizkotemperaturnem sušilnem procesu
Domen Horvat, 2017, diplomsko delo

Opis: Uporaba lesne biomase (sekanci, peleti...) je vedno večja in se hitro razvija. Razlogi za hiter razvoj so okoljske direktive EU, manjše breme za okolje ter obnovljivost vira. V vseh termičnih procesih uporabe potrebujemo biomaso z nizko vsebnostjo vlage, saj tako povečamo izkoristke in kakovost predelave. Zaradi omenjenega predstavlja razvoj ustreznih visoko učinkovitih in cenovno dostopnih sušilnih procesov poseben izziv. Medtem ko je sušenje biomase pri višjih temperaturah že dokaj raziskano področje, pa se še vedno iščejo primerne metode za sušenje pri nižjih temperaturah, npr. z odpadno toploto, ki se v industrijskih obratih izpušča neuporabljena v okolje. Pri razvoju takšnih procesov in naprav je potrebno posvetiti pozornost enostavnim in učinkovitim izvedbam, ki omogočajo doseganje relativno nizkih cen izvedene opreme. Diplomsko delo prikazuje študijo procesa ekstenzivnega sušenja in vpliva dejavnikov nanj. Tekom dela smo ugotovili, da je sam proces dovolj časovno in tehnično učinkovit za uporabo v industriji.
Ključne besede: sušenje, nizkotemperaturno sušenje, lesni sekanci
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 727; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

2.
ENERGETSKA IZRABA BIOMASE KOT MOŽNOST ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI LESNOPREDELOVALNEGA OBRATA
Dejan Jevšnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so na splošno predstavljeni pomen gozdov, pomen lesa kot obnovljivega vira energije ter neugodno stanje na področju lesnopredelovalne panoge. Izpostavljena je težava energetskega stanja v RS z vidika doseganja ciljev strategije Evropa 2020 ter v zvezi s tem prikazan potencial lesne biomase kot možnost za izboljšanje energetske slike RS. Predstavljene so tehnologije za energetsko izrabo lesne biomase v mikrosistemih daljinskega ogrevanja, ki z organizacijskega vidika temeljijo na energetskem pogodbeništvu, ki je bil k nam prinesen iz sosednje Avstrije. Avstrija je predstavljena tudi kot dober primer tuje prakse na področju rabe lesne biomase. Ker v predstavljenem lesnopredelovalnem obratu nastaja odpadna lesna biomasa, ki se zmelje v lesne sekance, je bila za mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesne sekance narejena SWOT-analiza, ki je pokazala, da ima tak sistem večje število prednosti in priložnosti kot pomanjkljivosti in nevarnosti. Izbrane alternative ustvarjanja dodane vrednosti z ostanki lesnopredelovalnega obrata, ki so bile obravnavane s finančnega vidika: 1) prodaja lesnih sekancev na lokalnem trgu, 2) ogrevanje domače enodružinske hiše z lesnimi sekanci ter prodaja njihovega ostanka in 3) naložba v vzpostavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance s prodajo ostanka lesnih sekancev. Gospodarska uspešnost je bila pri vseh treh izbranih alternativah pozitivna; najvišji poslovni izid bi lahko bil dosežen z neposredno prodajo lesnih sekancev. Pri gospodarski učinkovitosti je prav tako izstopala prodaja lesnih sekancev, saj so stroški v tem primeru najnižji. Izkazalo se je, da je cena 1 MWh toplotne energije za ogrevanje iz mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance v primerjavi s ceno 1 MWh toplotne energije iz individualnega sistema ogrevanja za enodružinsko hišo nižja. Hkrati je to ugodno tudi za ponudnika toplotne energije, ki lahko del dobička ustvari še s prodajo ostanka lesnih sekancev. Čeprav so rezultati izračuna gospodarske učinkovitosti in uspešnosti pokazali v korist neposredne prodaje lesnih sekancev na lokalnem trgu, je zaradi naraščanja mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na gosteje naseljenih območjih in zaradi doseganja višjega deleža rabe obnovljivih virov energije v energetski bilanci RS še vedno poudarek na energetski izrabi odpadne lesne biomase tam, kjer le-ta nastaja.
Ključne besede: lesnopredelovalna dejavnost, lesni sekanci, mikrosistem daljinskega ogrevanja, energetsko pogodbeništvo
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 661; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
PREDELAVA IN AVTOMATIZACIJA KOTLA NA DRVA ZA PREHOD NA OGREVANJE S SEKANCI
Denis Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji za ogrevanje in kuhanje porabimo blizu 40 % vse energije. Zaradi vse višjih cen je doba nafte za nami in treba je čim prej poiskati alternativo za pridobivanje energije. Slovenija je bogata z gozdom in lesom in to je treba izkoristiti. S predelavo v sekance najlažje porabimo vse vrste sečnih in drugih lesnih ostankov. To nam pride v poštev zlasti pri ogrevanju tako stanovanjskih hiš kot tudi drugih objektov. V diplomski nalogi je opisana predelava in avtomatizacija kotla na drva v stanovanjski hiši, tako da je mogoče ogrevanje z lesnimi sekanci. Predstavljeno je načrtovanje sestavnih delov, izdelava krmilnega vezja ter zagon in nastavljanje primernih parametrov. Podana je tudi stroškovna primerjava med kurilnima sezonama, kjer so se uporabljala drva in kjer so se uporabljali lesni sekanci. Nadgradnja je izdelana v domači delavnici z minimalnimi stroški.
Ključne besede: lesni sekanci, biomasa, predelava kotla na drva, krmilje
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 713; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

4.
PRIMERJAVA OGREVANJA STANOVANJSKE HIŠE MED KOTLOM NA LESNE PELETE IN LESNE SEKANCE
Mark Kramparšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi je predstavljeno ogrevanje stanovanjske hiše z lesnimi sekanci in peleti. V prvem delu naloge so navedeni splošni podatki o peletih ter sekancih kot gorivu za stanovanjske objekte in njihove cene. V nadaljevanju je opisana sestava in delovanje kotlov na lesne sekance in pelete z različnimi možnostmi shranjevanja in dovajanja tovrstnega goriva. Nato sledi še ekonomska primerjava med obema načinoma ogrevanja. V zaključku naloge pa je predstavljen toplotni izračun stanovanjskega objekta in energetska izkaznica, ki sem jo izdelal s pomočjo programskega orodja URSA Gradbena fizika 4.0 .
Ključne besede: biomasa, kotel na sekance, kotel na pelete, lesni sekanci, lesni peleti, učinkovite rabe energije v stavbah
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1077; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

5.
KONSTRUIRANJE KOMBINIRANEGA LESNEGA SEKALNIKA
Oskar Kralj, 2015, diplomsko delo

Opis: Lesna biomasa velja za obnovljiv vir energije z ničelnimi emisijami CO2 in je domač in cenen vir energije. Kljub temu je delež gospodinjstev, ki se ogrevajo z lesnimi sekanci, še zelo nizek. Cena lesnih sekalnikov je v Sloveniji previsoka in je povezana tudi s ceno sekancev. Lesni sekalniki so v Sloveniji predragi, zato je v nalogi predstavljena izdelava cenejšega kombiniranega lesnega sekalnika, ki je cenovno dostopen.
Ključne besede: biomasa, lesni sekanci, sekalnik za les, kombinirani lesni sekalnik
Objavljeno: 24.11.2015; Ogledov: 1260; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

6.
Uporaba lesnih sekancev za proizvodnjo električne in toplotne energije v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, d.o.o.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 504; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Reorganizacija toplotno ogrevalnega sistema v ACB Vransko
Martin Stožir, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi ocenjujemo ekonomsko upravičenost investicije v ogrevalni sistem na lesne sekance v ACB Vransko. Sedanji sistem ogrevanja temelji na utekočinjenjem naftnem plinu mešanice propan butan, ki je dražji energent in se pri vzdrževanju avtoceste s posekom dreves prideluje tudi lesna biomasa, ki se jo zavrže v naravo, ocenjujemo, da bi z zamenjavo obstoječega ogrevalnega sistema s sistemom na lesne sekance ustvarili bistvene prihranke. Poleg prihrankov ima takšna investicija tudi pozitivne učinke na okolje, saj je les CO2 nevtralen. Ker je neto sedanja vrednost investicije pozitivna, notranja stopnja pa donosa kar 107%, ocenjujemo, da je investicija ekonomsko upravičena. Zmanjšanje povprečnih letnih emisij CO2 smo ocenili na 62,6 ton oz. za 100%.
Ključne besede: alternativni ogrevalni sistem, lesni sekanci, ekonomska upravičenost investicije, ogrevanje na lesno biomaso, prenova ogrevalnega sistema
Objavljeno: 19.06.2015; Ogledov: 1360; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

8.
EKONOMSKA PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ SUŠENJA LESNIH SEKANCEV
Špela Hajduk, 2014, diplomsko delo

Opis: Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, običajno merijo do 10 cm v dolžino, in se uporabljajo za ogrevanje. Vendar, kljub njihovi ugodni ceni in vse nižjim cenam kurilnih naprav z visokim izkoristkom ter avtomatskim delovanjem, v Sloveniji še zmeraj ne prevladujejo kot najbolj pogosto uporabljena biomasa za namene ogrevanja. Sveži lesni sekanci vsebujejo okrog 50 % vlage. Prednost kurilnih naprav za lesne sekance je, da se lahko prilagajajo njihovi kakovosti. Sekanci z vsebnostjo vlage od 20 do 35 % so primerni za večino kotlov, ki obratujejo na lesne sekance, vendar imajo le-ti pri bolj suhem materialu večji izkoristek. Sekanci se lahko posušijo na naravni način, da se skladiščijo in hranijo na suhem ter zračnem prostoru. Drugi način je tehnično sušenje, s katerim se lahko posušijo do zahtevane vlažnosti. Ta način je učinkovitejši, vendar dražji. Sekanci so lahko iz več vrst lesa, od tega je odvisna tudi njihova kurilna vrednost oziroma kakovost. Izdelujejo se s sekanjem okroglega lesa, ali pa se zeleni sekanci sušijo tehnično do zahtevane vlažnosti. Namen diplomskega dela je primerjava različnih tehnologij prisilnega sušenja lesnih sekancev s poudarkom na srednjetemperaturnem sušenju, to je sušenje pri približno 80 °C. Izmed velikega števila ponudnikov sušilnikov na tržišču sta se pri zahtevanih pogojih sušenja za najbolj optimalna izkazala bobenski in tračni sušilnik. Masni pretok lesnih sekancev je bil v obeh primerih enak, prav tako moči sušilnikov. Karakteristični obratovalni in konstrukcijski podatki, na podlagi katerih so se izvedli izračuni porabe energije za sušenje in ekonomska primerjava, so bili pridobljeni od proizvajalcev obeh tipov sušilnikov.
Ključne besede: OVE, biomasa, lesni sekanci, sušenje, sušilniki, ekonomika
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 2484; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

9.
ODLOČITVENI MODEL NAJUSTREZNEJŠIH PARAMETROV IZDELAVE LESNIH SEKANCEV
Mitja Krajnc, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z uporabo naprednih tehnologij pri delovanju kotlov na lesno biomaso pridobiva lesno gorivo vse večji pomen. Izdelava kvalitetnega lesnega goriva zahteva veliko znanja in izkušenj, povezana pa je z večjim številom vplivnih parametrov. Uvrstimo jih lahko v tri kategorije, in sicer materialne, konstrukcijske in tehnološke. Materialne se nanašajo na lesno biomaso, tehnološke in konstrukcijske pa na sekalnik. Na materialne parametre imamo omejen vpliv, saj v sekance običajno predelamo surovino, ki je trenutno na voljo. Lahko pa izboljšujemo proces proizvodnje z izbiro ustreznih vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Na osnovi monitoringa dimnih plinov in analize pepela smo določili najprimernejše lastnosti lesnih sekancev, ki zagotavljajo najvišji termični izkoristek. Izvajali smo ga na kotlu, moči 3.500 kW, v kotlovnici Lenart. Ugotovili smo, da so za večje sisteme primernejši sekanci večjega velikostnega razreda pri mehkem lesu, ter manjšega velikostnega razreda pri trdem lesu. Lesni sekanci naj vsebujejo čim manj prahu ter imajo čim bolj enakomerno velikostno strukturo. V okviru raziskovalnega dela smo izdelali računalniški model velikega bobnastega sekalnika, ki smo ga uporabljali pri praktični izdelavi lesnih sekancev. S pomočjo kinematične analize smo simulirali možne spremembe vplivnih parametrov in ocenili teoretično dolžino lesnih sekancev. Izbrali smo vplivne parametre, ki v največji meri vplivajo na kvaliteto sekancev, določili njihove vrednosti in raziskali njihov medsebojni vpliv. V okviru eksperimentalnega dela doktorske disertacije smo proizvajali lesne sekance želenih lastnosti in jih primerjali z rezultati računalniške simulacije. Ugotovili smo odstopanja in pojasnili vzroke za njihov nastanek. S pomočjo rezultatov praktičnih testiranj smo izdelali odločitveni model, ki na podlagi danih lastnosti vhodne surovine in želenih lastnosti lesnih sekancev predlaga najprimernejše vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Odločitveni model smo vgradili v spletno aplikacijo, ki smo jo poimenovali Bober.
Ključne besede: Biomasa, lesni sekanci, bobnasti sekalnik, vplivni parametri, odločitveni model
Objavljeno: 04.02.2014; Ogledov: 1706; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

10.
EKONOMSKI VIDIK PROJEKTA UVEDBE OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V PRIMERJAVI S KURILNIM OLJEM
Mateja Segeri, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je narejena študija izvedljivosti projekta kotlovnice na lesno biomaso v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem. Do leta 2004 je občinsko podjetje na ekstra lahko kurilno olje ogrevalo šest stanovanjskih objektov. Zdravstveni dom so ogrevali na utekočinjeni naftni plin. Podatke za izdelavo ekonomskih izračunov smo vzeli iz tabele sedanje in prihodnje rabe toplote ter iz tabele rekapitulacije stroškov. Predstavili smo dve različici daljinskega ogrevanja objektov na lesne sekance in na ekstra lahko kurilno olje v letih 2004, 2005 in 2012. Podrobno smo opisali stroške obratovanja in vzdrževanja opredmetenih sredstev, stroške nabave goriva, izračun stopnje amortizacije gradbenih del in opreme ter izračun načrta prihodkov nad odhodki. V zadnjem sklopu diplomskega seminarja smo prikazali primerjavo izračunov donosnosti in gospodarnosti med lesnimi sekanci in ekstra lahkim kurilnim oljem. Na osnovi izračunov smo ugotovili, da je ogrevanje na lesno biomaso gospodarnejše v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem. Naložba v izgradnjo ogrevanja na lesno biomaso se povrne v 8 letih.
Ključne besede: lesni sekanci, ekstra lahko kurilno olje, rekapitulacijski stroški, denarni tok, lesna biomasa.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1340; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici