SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Možnost energetske izrabe lesne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tadeja Kuhar Osterman, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: lesna biomasa, energija, ekologija
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2198; Prenosov: 310
.pdf Polno besedilo (641,01 KB)

6.
7.
MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOMASE KOT ALTERNATIVNEGA VIRA TOPLOTNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Simon Enci, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj je njena pokritost z gozdom več kot 57 %, ob dejstvu, da je v zadnjih letih posek dreves v gozdovih bistveno manjši od prirastka. Zaloge lesa se zato iz leta v leto povečujejo. Les je v Sloveniji in predvsem na slovenskem podeželju tradicionalno pomemben vir energije in predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov. Trenutna raba je opredeljena z zastarelo tehnologijo priprave lesa, slabimi izkoristki kurilnih naprav, neustreznimi emisijskimi vrednostmi in nekonkurenčnimi cenami pridobljene energije ter zahteva prenovo sistema ogrevanja. Priprava lesne biomase zahteva čas, znanje, tehnologijo in organizacijo. Uporaba lesne biomase v Sloveniji je zaradi nenehnega povečevanja cen fosilnih goriv ter razvoja sodobnih kurilnih naprav z velikimi izkoristki in ugodnim vplivom na okolje vedno bolj zanimiva. Biomasa je pomemben energetski dejavnik, saj je v svojem najširšem pomenu četrti energijski vir v svetu. Ogrevanje na lesno biomaso ni samo star način ogrevanja, ampak je tudi moderen, učinkovit in okolju prijazen vir energije. Velika izbira oblik lesnih goriv se uporablja v različnih vrstah in tehnologijah ogrevanja. Ohranitev tradicije, socialnoekonomski pomen energetske samooskrbe ter potencialni vplivi na skladnejši razvoj so dejavniki, ki še posebej poudarjajo pomen lesnega kuriva. Sodobni pristop pridelovanja, predelave in rabe lesne biomase v energetske namene zagotavljajo velike izkoristke, majhne emisije škodljivih plinov in popolno avtomatizacijo, kar odpira nova delovna mesta, daje nove možnosti zaslužka ter ugodno vpliva na slovensko gospodarstvo. Raba lesne biomase kot dosegljivega obnovljivega energetskega vira ima v Sloveniji nedvomno svojo prihodnost. Vzroki rabe lesne biomase so v zahtevah EU, nujnosti povečanja samooskrbe z energijo, ohranjanju poseljenosti in spodbujanju razvoja podeželja, preprečevanju nebrzdanega zaraščanja kmetijskih površin, povečanju izkoriščanja drobne lesne biomase in lesnih ostankov, intenziviranju gojitvenih del v gozdovih ter spodbujanju gospodarne rabe gozdov tudi manjših lastnikov. Ob morebitnem nadaljevanju trenda naraščanja cen fosilnih goriv bo lesna biomasa postala še privlačnejši energetski vir.
Ključne besede: lesna biomasa, lesni odpadki, kmetijske površine, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1934; Prenosov: 249
.pdf Polno besedilo (475,00 KB)

8.
PRIMERJAVA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI DVEH TIPOV RASTLINJAKOV OGREVANIH Z LESNO BIOMASO
Mitja Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Lesna biomasa postaja pomemben vir energije tudi v intenzivni kmetijski pridelavi v zaprtih prostorih. Namen diplomskega dela je podrobneje proučiti toplotne izgube, ki se pojavljajo v plastenjakih (vrtnarija 1) in steklenjakih (vrtnarija 2) in izračunati potrebno količino goriva ter primerjati rezultate z dejansko porabo lesnih sekancev v obeh vrtnarijah v obdobju dveh mesecev. S pomočjo meritev temperature in izračunov toplotnih izgub smo ugotovili: toplotne izgube na enoto prostornine vrtnarije 1 so bile 1,12 kW/m3, medtem ko so v vrtnariji 2 znašale 1,22 kW/m3. Izračunana poraba goriva na enoto prostornine je znašala 6,78 kg/m3 v vrtnariji 1 in 7,36 kg/m3 v vrtnariji 2, kar je primerljivo z dejansko porabo lesne biomase (7,17 kg/m3 v vrtnariji 1, 7,58 kg/m3 v vrtnariji 2). Če poleg vseh parametrov, upoštevamo še višji temperaturni primanjkljaj v vrtnariji 2, lahko zaključimo, da so energetsko učinkovitejši steklenjaki vrtnarije 2.
Ključne besede: lesna biomasa, plastenjak, steklenjak, toplotne izgube, porabljena količina goriva
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2586; Prenosov: 170
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

9.
DALJINSKO OGREVANJE Z LESNO BIOMASO NA KMETIJI KADIVEC
Alenka Šmerc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri izgorevanju nafte, plina in premoga nastajajo toplogredni plini, ki segrevajo ozračje. Efekt tople grede na Zemljini površini povzroča pomik suhih področij proti severu, taljenje visokogorskih ledenikov, dvig gladine svetovnih morij itd. Kljub podnebnim spremembam povpraševanje po energiji vsako leto narašča in z zmanjševanjem zalog fosilnih goriv se povečuje naša odvisnost od dobaviteljev z Bližnjega vzhoda ter možnost za nastanek naftnih kriz in konfliktov. V Sloveniji opažamo, da vse več gospodinjstev za ogrevanje uporablja les, ki je lokalno dosegljiv in ima stabilno ceno, povečano pa je tudi zanimanje investitorjev za ogrevanje drugih zgradb, predvsem zaradi razpoložljive in energetsko učinkovite tehnologije, ki nudi uporabniku prav tako udobje kot ogrevanje na fosilna goriva. Čeprav je za sodobne ogrevalne naprave na les značilno, da so dražje od kotlov na plin ali kurilno olje, lahko lastniki gozdov z izkoriščenjem lesnih ostankov in gospodarsko neuporabnega lesa v energetske namene dolgoročno znižajo letne stroške ogrevanja. Poleg domače zaloge goriva pa na odločitev za ogrevanje z lesno biomaso močno vpliva možnost pridobitve nepovratnih sredstev in/ali ugodnega kredita. Energetska politika v Sloveniji s finančnimi spodbudami vpliva na pospeševanje rabe lesne biomase v energetske namene v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami Evropske unije. Že nekaj let zapored so na voljo razpisi za sofinanciranje vgradnje sodobnih kotlov na les, in sicer za fizične osebe in gospodinjstva ter za pravne osebe in podjetja. Ker sta tudi letos odprta dva javna razpisa v okviru programa razvoja podeželja, je v diplomskem delu predstavljen način posodobitve sistema ogrevanja na kmetiji Kadivec ter delno financiranje investicije z nepovratnimi sredstvi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, nepovratna sredstva (subvencije).
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1742; Prenosov: 230
.pdf Polno besedilo (554,86 KB)

10.
ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI OGREVANJA Z LESNO BIOMASO OB SOPROIZVODNJI TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
Mitja Košir, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi je opisana ekonomska upravičenost vlaganja v soproizvodnjo na lesno biomaso. Predstavljen je opis toplotnih potreb hotelskega kompleksa iz katerega smo izračunali toplotne in električne potrebe. Na podlagi urejenega urnega diagrama smo določili potrebno velikost soproizvodne enote in velikosti kotlov za dogrevanje na lesno biomaso in kurilno olje. Ugotovili smo, da je vlaganje v soproizvodno enoto zaradi velikih stroškov investicije zaenkrat še nerentabilno saj je po metodi sedanje vrednosti razlika komaj 221.587,40 EUR. Najboljša rešitev od vseh štirih variant, katere so predstavljene v diplomskem delu je postavitev nove kotlovnice z uporabo kotlov na lesno biomaso s katero bi bistveno zmanjšali tudi onesnaževanje okolja.
Ključne besede: soproizvodnja, kogeneracija, lesna biomasa, soproizvodna postrojenja, ekonomska upravičenost, toplota
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2483; Prenosov: 439
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici