| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neologisms in public discourse
Tanja Medvešek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na novonastale besede v javnem diskurzu, ki se imenujejo neologizmi. Glavni vir raziskovanja teh besed je bil internet. Neologizmi so predstavljeni predvsem z besedotvornega vidika. Za boljše razumevanje besedotvornih postopkov so razloženi tudi nekateri pojmi. Raziskali smo tudi, zakaj sploh neologizmi nastajajo in kaj neologizmi po svoji definiciji sploh so. Poiskani neologizmi so bili analizirani in razvrščeni glede na besedotvorni postopek. Želeli smo ugotoviti, kateri postopek je najbolj produktiven v angleškem jeziku. Predstavili smo pomen neologizmov in pogostost pojavljanja oz. uporabe. Za pridobitev tega podatka smo uporabili elektronsko zbirko besedja, elektronski korpus imenovan Coubild Bank of English.
Ključne besede: neologizem, priložnostnice, besedotvorje, leksikologija, besednjak, družba
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1968; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (294,28 KB)

2.
LEKSIKOLOŠKA ANALIZA OGLASOV V SLOVENSKEM GOSPODARJU
Tjaša Markežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je pojav, ki nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku. Ponudniki blaga in storitev se na različne načine trudijo pritegniti potrošnikovo pozornost; to v današnjem času počnejo prek različnih medijev ter z različnimi jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. Oglasi pa se v medijih ne pojavljajo zgolj v zadnjih nekaj desetletjih. Prva oglaševalna besedila lahko srečamo že ob koncu 18. stoletja. Prvi del naloge zajemajo ustrezna teoretična izhodišča. Sledi leksikološka analiza oglasov iz prve polovice 20. stoletja. Izbrala sem časopis Slovenski gospodar ter pregledala oglasna besedila, ki so bila v njem objavljena leta 1928. Za analizo sem izbrala 36 z leksikološkega vidika najzanimivejših oglasnih besedil. Analiza posameznega oglasa je izvedena s pomočjo različnih jezikovnih priročnikov in zajema več vidikov: grafično izpostavljene lekseme, oblikoslovne posebnosti, medleksemska razmerja, stilno zaznamovanost besed, izvor besed, značilnosti besednih zvez in krajšav. Posebna pozornost je namenjena sredstvom za pritegnitev naslovnikove pozornosti, ki so se nekoliko razlikovala od današnjih. Oglaševalčev namen, to je ustvariti zanimivo, atraktivno in drugačno oglaševalno besedilo ter prepričati naslovnika v nakup izdelka ali koriščenje storitve, pa je skozi stoletja ostal enak.
Ključne besede: Ključne besede: oglas, oglaševanje, leksikologija, Slovenski gospodar.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1759; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (11,80 MB)

3.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Ključne besede: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2094; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

4.
5.
6.
7.
SLIKA NEMČIJE - BESEDJE, VEZANO NA DEŽELOZNANSTVO V UČBENIŠKEM KOMPLETU OPTIMAL
Maja Kajbič, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je prepoznati in analizirati besedje, vezano na deželoznanstvene in kulturnospecifične prvine v učbeniškem kompletu Optimal. Analiza se osredotoča na besedila, namenjena bralnemu razumevanju, saj so ta besedila vsebinsko najbolj bogata in zaradi tega primerna za analizo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri besedila vsebujejo besedje, vezano na deželoznanstvene vsebine o Nemčiji, in kakšno celostno sliko Nemčije s tem ustvarijo. Naloga je členjena na dva dela. Teoretični del se ukvarja s teorijo leksikologije, kulturnospecifičnih izrazov in besedil namenjenih bralnemu razumevanju kot besedilne vrste. Nadalje je predstavljena disciplina deželoznanstva in stereotipov ter kratek pregled konteksta nemščine kot tujega jezika v Sloveniji. Empirični del naloge je namenjen analizi besedil in je nadalje členjen na posamezna tematska področja, ki so obravnavana v učbeniškem kompletu Optimal.
Ključne besede: deželoznanstvo, Optimal, leksikologija, besedni zaklad
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 591; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (19,80 MB)

8.
Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P
Irena Stramljič Breznik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava v Slovar slovenskega knjižnega jezika sprejete germanizme od M do P, ki so hkrati tudi frazemske sestavine. S pomočjo referenčnega korpusa Fidaplus se ugotavlja živost takih frazemov v sodobni rabi in posledično odgovarja na vprašanje, koliko in katere tovrstne frazeme je smiselno upoštevati tudi v novi izdaji slovarja slovenskega jezika.
Ključne besede: slovenščina, leksikologija, frazeologija, frazemi, germanizmi
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 481; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (325,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Funkcionirovanie toponimov i ètnonimov v reči litovcev Latvii
Regina Kvašite, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Toponimi in etnonimi v leksiki Litovcev v Latviji Članek obravnava leksiko Litovcev v Latviji. Pozornost je posvečena dvema specifičnima plastema besedišča – toponimom in etnonimom. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da spekter toponimov ni širok, saj med posameznimi naselji in njim bližnjimi področji prevladujejo imena obeh držav, etnonimi pa razkrivajo zanimive težnje, ki izkazujejo nasprotje domače – tuje.
Ključne besede: jezikoslovje, litovščina, leksikologija, toponimi, etnonimi, Latvija
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (401,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Slovenščina na dlani 1
2018, strokovna monografija

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Ključne besede: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 286; Prenosov: 51
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici