| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekatere s pakiranji povezane lastnosti grafov
Dragana Božović, 2020, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo z različnimi problemi, povezanimi s pakiranji. Disertacija je sestavljena iz štirih delov. Prvi del je namenjen grafom, ki imajo enolično pakirno množico največje moči. Najprej predstavimo nekatere lastnosti teh grafov. Nato podamo še dve karakterizaciji dreves z enolično pakirno množico. V drugem delu vpeljemo pojem dimenzije incidenčnosti, ki je neposredno povezana z 2-pakirnim številom grafa, in določimo formulo za njen izračun. Dokažemo, da je problem iskanja incidenčne dimenzije grafa v splošnem NP-poln. Tretji del namenimo pakirnemu kromatičnemu številu leksikografskega produkta grafov. Določimo njegovo spodnjo in zgornjo mejo ter izboljšano zgornjo mejo za primer, ko je prvi faktor v produktu izomorfen poti. V zadnjem delu se posvetimo učinkoviti odprti dominaciji produktov digrafov. Okarakteriziramo učinkovito odprto dominirane direktne in leksikografske produkte digrafov. Pri kartezičnem produktu okarakteriziramo tiste, kjer je prvi faktor usmerjena pot, usmerjen cikel ali zvezda z enim izvorom. Predstavimo tudi karakterizacijo učinkovito odprto dominiranega krepkega produkta, katerega temeljni graf obeh faktorjev je monocikličen graf.
Ključne besede: pakirna množica, enolično največje pakiranje, dimenzija incidenčnosti, generator incidenčnosti, pakirno kromatično število, leksikografski produkt grafov, učinkovita odprta dominacija, usmerjeni grafi, produkti usmerjenih grafov
Objavljeno v DKUM: 27.11.2020; Ogledov: 1563; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (753,30 KB)

2.
Povezanost v produktih grafov
Sandra Cigula, 2016, magistrsko delo

Opis: V tej nalogi bomo obravnavali pojma povezanost po povezavah in povezanost po vozliščih v produktih grafov. Drugi cilj bo opisati strukturo in ostale lastnosti najmanjših presečnih množic vozlišč in najmanjših presečnih množic povezav v produktih grafov. Osredotočili se bomo predvsem na kartezični, direktni, krepki in leksikografski produkt grafov. Zanimalo nas bo, kako izraziti povezanost produkta z lastnostmi posameznih faktorjev produkta, kot so najmanjša stopnja, red grafa in povezanost. Pri direktnem produktu grafov bomo ugotovili, da je povezanost po povezavah odvisna od povezanosti faktorjev, pa tudi od tega, kako daleč sta faktorja $G$ in $H$ od tega, da bi bila dvodelna. Nato bomo obravnavali velikost in strukturo najmanjših presečnih množic povezav kartezičnih produktov grafov. Podan bo dokaz trditve $lambda(G , Box , H)= textrm{min}left{lambda(G)left|V(H)right|,lambda(H)left|V(G)right|,delta(G)+delta(H)right}.$ Dokaz podobne trditve za povezanost po vozliščih kartezičnega produkta bo naveden v nadaljevanju. Na koncu bomo obravnavali velikost in strukturo najmanjših presečnih množic povezav krepkih produktov grafov in povezanost v leksikografskem produktu.
Ključne besede: produkti grafov, kartezični produkt, direktni produkt, krepki produkt, leksikografski produkt, povezanost.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1681; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

3.
Some Steiner concepts on lexicographic products of graphs
Bijo S. Anand, Manoj Changat, Iztok Peterin, Prasanth G. Narasimha-Shenoi, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The smallest tree that contains all vertices of a subset ▫$W$▫ of ▫$V(G)$▫ is called a Steiner tree. The number of edges of such a tree is the Steiner distance of ▫$W$▫ and union of all Steiner trees of ▫$W$▫ form a Steiner interval. Both of them are described for the lexicographic product in the present work. We also give a complete answer for the following invariants with respect to the Steiner convexity: the Steiner number, the rank, the hull number, and the Carathéodory number, and a partial answer for the Radon number. At the end we locate and repair a small mistake from [J. Cáceres, C. Hernando, M. Mora, I. M. Pelayo, M. L. Puertas, On the geodetic and the hull numbers in strong product graphs, Comput. Math. Appl. 60 (2010) 3020--3031].
Ključne besede: teorija grafov, leksikografski produkt, Steinerjeva konveksnost, Steinerjeva množica, Steinerjeva razdalja, graph theory, lexicographic product, Steiner convexity, Steiner set, Steiner distance
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1219; Prenosov: 116
URL Povezava na celotno besedilo

4.
On the b-chromatic number of some graph products
Marko Jakovac, Iztok Peterin, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravilno barvanje vozlišč grafa kjer vsak barvni razred vsebuje vozlišče, ki ima soseda v vseh preostalih barvnih razredih, imenujemo b-barvanje. Največje naravno število ▫$varphi (G)$▫, za katero obstaja b-barvanje grafa ▫$G$▫, imenujemo b-kromatično število. Določimo nekatere spodnje in zgornje meje b-kromatičnega števila za krepki produkt ▫$G,boxtimes, H$▫, leksikografski produkt ▫$G[H]$▫ in za direktni produkt ▫$G,times, H$▫. Prav tako določimo nekatere točne vrednosti za produkte poti, ciklov, zvezd in polnih dvodelnih grafov. Pokažemo tudi, da lahko določimo b-kromatično število za ▫$P_n ,boxtimes, H$▫, ▫$C_n ,boxtimes, H$▫, ▫$P_n[H]$▫, ▫$C_n[H]$▫ in ▫$K_{m,n}[H]$▫ za poljuben graf ▫$H$▫, če sta le ▫$m$▫ in ▫$n$▫ dovolj veliki.
Ključne besede: teorija grafov, b-kromatično število, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt, graph theory, b-chromatic number, strong product, lexicographic product, direct product
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1190; Prenosov: 89
URL Povezava na celotno besedilo

5.
The pre-hull number and lexicographic product
Iztok Peterin, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Nedavno sta Polat in Sabidussi v [On the geodesic pre-hull number of a graph, Europ. J. Combin. 30 (2009), 1205--1220] vpeljala invarianto ko-točkovno pred-ovojnično število ▫$mathrm{ph}(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki meri nekonveksnost konveksnega prostora. Vpeljemo podobno invarianto imenovano konveksno pred-ovojnično število, ki je naravna zgornja meja za ko-točkovno pred-ovojnično število. Obe invarianti študiramo na leksikografskem produktu in podamo natančne vrednosti za obe invarianti glede na lastnosti faktorjev.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, pred-ovojnično število, geodetska konveksnost, leksikografski produkt, mathematics, graph theory, pre-hull number, geodesic convexity, lexicographic product
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1070; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

6.
The geodetic number of the lexicographic product of graphs
Boštjan Brešar, Tadeja Kraner Šumenjak, Aleksandra Tepeh, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Množica ▫$S$▫ vozlišč grafa ▫$G$▫ je geodetska, če vsako vozlišče grafa ▫$G$▫ leži na intervalu med dvema vozliščema iz ▫$S$▫. Velikost najmanjše geodetske množice grafa ▫$G$▫ se imenuje geodetsko število ▫$g(G)$▫ grafa ▫$G$▫. V članku dokažemo, da geodetsko število leksikografskega produkta ▫$G circ H$▫, kjer ▫$H$▫ ni poln graf, leži med 2 in ▫$3g(G)$▫. Okarakteriziramo vse grafe ▫$G$▫ in ▫$H$▫, za katere je ▫$G circ H = 2$▫, kot tudi leksikografske produkte ▫$T circ H$▫, za katere je ▫$g(T circ H) = 3g(G)$▫, kjer je ▫$T$▫ izomorfen drevesu. Z uporabo novega koncepta geodominantnih trojic grafa ▫$G$▫ najdemo formulo, ki določi točno geodetsko število ▫$G circ H$▫, kjer je ▫$G$▫ poljuben graf in ▫$H$▫ graf, ki ni poln.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, leksikografski produkt, geodetsko število, geodominantna trojica, mathematics, graph theory, lexicographic product, geodetic number, geodominating triple
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1137; Prenosov: 90
URL Povezava na celotno besedilo

7.
On the Roman domination in the lexicographic product of graphs
Tadeja Kraner Šumenjak, Polona Repolusk, Aleksandra Tepeh, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: A Roman dominating function of a graph ▫$G = (V,E)$▫ is a function ▫$f colon V to {0,1,2}$▫ such that every vertex with ▫$f(v) = 0$▫ is adjacent to some vertex with ▫$f(v) = 2$▫. The Roman domination number of ▫$G$▫ is the minimum of ▫$w(f) = sum_{v in V}f(v)$▫ over all such functions. Using a new concept of the so-called dominating couple we establish the Roman domination number of the lexicographic product of graphs. We also characterize Roman graphs among the lexicographic product of graphs.
Ključne besede: teorija grafov, rimska dominacija, popolna dominacija, leksikografski produkt, graph theory, Roman domination, total domination, lexicographic product
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1844; Prenosov: 109
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici