Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili igro barvanja vozlišč grafa in igralno kromatično število grafa. Podrobneje si bomo pogledali igro barvanja vozlišč grafa na kartezičnih, direktnih in leksikografskih produktih nekaterih družin grafov. Pri kartezičnih produktih K_2 \square P_n, n \in \NN, K_2 \square C_n, n \geq 3, K_2 \square K_n, n \in \NN, in toroidnih grafih, ki jih dobimo s kartezičnim produktom dveh ciklov, C_{2m} \square C_n, m\geq 3, n \geq 7, bomo predstavili in pokazali natančne vrednosti igralnih kromatičnih števil le-teh. Predstavili bomo tudi igralna kromatična števila naslednjih direktnih produktov: K_{1,n} \times K_{1,m}, m,n \in \NN, K_{m,n} \times K_{a,b}, a,b,n \geq 2, m \in \NN, P_n \times K_{1,m}, m \geq 3, n \geq 2, in P_2 \times W_n, n \geq 3, P_2 \times C_n, n \geq 3. Nazadnje bomo predstavili še igralna kromatična števila naslednjih leksikografskih produktov: P_2 \circ P_n, n \geq 2, P_2 \circ K_{1,n}, n \in \NN, in P_2 \circ W_n, n \geq 8.
Ključne besede: igralno kromatično število, kartezični produkt, direktni produkt, leksikografski produkt
Objavljeno v DKUM: 15.02.2019; Ogledov: 980; Prenosov: 90
Celotno besedilo (541,63 KB)

Opis: Dobro barvanje vozlišč grafa $G$, v katerem v vsakem barvnem razredu obstaja vsaj eno tako vozlišče, ki ima vsaj enega soseda v vsakem drugem barvnem razredu, je b-barvanje grafa $G$. Največje naravno število $k$, za katerega graf premore b-barvanje s $k$ različnimi barvami, imenujemo b-kromatično število grafa in ga označimo s $varphi(G)$. V magistrskem delu bomo predstavili definicijo b-barvanja in podali natančne vrednosti b-kromatičnega števila za poti, cikle, polne grafe, neodvisne množice in polne dvodelne grafe. Dokazali bomo, da je določanje b-kromatičnega števila NP-poln problem, kar ima za posledico dejstvo, da lahko b-kromatično število natančno določimo le nekaterim družinam grafov. Že iz same definicije b-barvanja sledi, da je $chi(G) leq varphi(G) leq Delta(G)+1$. Podali bomo še nekaj zgornjih mej b-kromatičnega števila, ki veljajo za poljubne grafe. Med njimi izpostavimo predvsem $m$-stopnjo grafa $m(G)$; to je največje tako število $m$, za katerega graf $G$ vsebuje vsaj $m$ vozlišč stopnje vsaj $m-1$. Natančno vrednost b-kromatičnega števila lahko med drugim določimo tudi poljubnemu drevesu, in to v polinomskem času. V poglavju o regularnih grafih bomo obravnavali predvsem pogoje, ki jim mora zadoščati $d$-regularen graf, da bo njegovo b-kromatično število enako zgornji meji, to je $d+1$. Eden izmed pogojev je, da ima graf zadostno število vozlišč, in sicer vsaj $2d^3$. Dokazali bomo tudi, da je v $d$-regularnem grafu $varphi(G)=d+1$, če je ožina grafa $g(G) geq 6$ oz. če je $g(G)geq 5$ in graf bodisi ne vsebuje nobenega cikla dolžine $6$ bodisi je $d leq 6$. Nekateri $d$-regularni grafi lahko imajo kljub velikemu $d$ majhno b-kromatično število (npr. dvodelni graf $K_{d,d}$). Dokazali bomo, da velikost b-kromatičnega števila $d$-regularnih grafov, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, linearno narašča z velikostjo $d$. Za regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla in imajo $mathrm{diam}(G) geq 6$, prav tako velja, da je $varphi(G)=d+1$. Enako velja tudi za vse regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, njihova vozliščna povezanost pa je $kappa(G) leq frac{d+1}{2}$. Nazadnje bomo dokazali še, da obstajajo le štirje kubični grafi, za katere je $varphi(G) leq d$, eden izmed njih je Petersenov graf. V zadnjem poglavju bomo obravnavali b-barvanja grafovskih produktov, in sicer kartezičnega, krepkega, leksikografskega in direktnega. V primeru kartezičnega in direktnega produkta je b-kromatično število navzdol omejeno z $max left{varphi(G), varphi(H) right}$, v primeru krepkega in leksikografskega produkta pa je spodnja meja enaka $varphi(G) cdot varphi(H)$. Za vsak produkt posebej bomo podali še zgornjo mejo b-kromatičnega števila. Določili bomo še nekatere natančne vrednosti b-kromatičnega števila grafovskih produktov, pri čemer bodo posamezni faktorji enaki potem, ciklom, zvezdam, v nekaterih primerih pa bo eden izmed faktorjev celo poljuben graf.
Ključne besede: b-barvanje, b-kromatično število, NP-poln problem, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: The smallest tree that contains all vertices of a subset ▫$W$▫ of ▫$V(G)$▫ is called a Steiner tree. The number of edges of such a tree is the Steiner distance of ▫$W$▫ and union of all Steiner trees of ▫$W$▫ form a Steiner interval. Both of them are described for the lexicographic product in the present work. We also give a complete answer for the following invariants with respect to the Steiner convexity: the Steiner number, the rank, the hull number, and the Carathéodory number, and a partial answer for the Radon number. At the end we locate and repair a small mistake from [J. Cáceres, C. Hernando, M. Mora, I. M. Pelayo, M. L. Puertas, On the geodetic and the hull numbers in strong product graphs, Comput. Math. Appl. 60 (2010) 3020--3031].
Ključne besede: teorija grafov, leksikografski produkt, Steinerjeva konveksnost, Steinerjeva množica, Steinerjeva razdalja, graph theory, lexicographic product, Steiner convexity, Steiner set, Steiner distance
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 909; Prenosov: 102
Povezava na celotno besedilo

Opis: Nedavno sta Polat in Sabidussi v [On the geodesic pre-hull number of a graph, Europ. J. Combin. 30 (2009), 1205--1220] vpeljala invarianto ko-točkovno pred-ovojnično število ▫$mathrm{ph}(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki meri nekonveksnost konveksnega prostora. Vpeljemo podobno invarianto imenovano konveksno pred-ovojnično število, ki je naravna zgornja meja za ko-točkovno pred-ovojnično število. Obe invarianti študiramo na leksikografskem produktu in podamo natančne vrednosti za obe invarianti glede na lastnosti faktorjev.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, pred-ovojnično število, geodetska konveksnost, leksikografski produkt, mathematics, graph theory, pre-hull number, geodesic convexity, lexicographic product
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 851; Prenosov: 80
Povezava na celotno besedilo

Opis: Preslikava iz množice vozlišč grafa ▫$G$▫ v potenčno množico množice ▫${1,2,dots, k}$▫ se imenuje ▫$k$▫-mavrična dominantna funkcija, če za poljubno vozlišče ▫$v$▫ z lastnostjo ▫$f(v) = emptyset$▫ velja ▫${1,dots,k} = bigcup_{u in N(v)}f(u)$▫. Obravnavamo ▫$k$▫-mavrično dominantno število grafa ▫$G$▫, ▫$gamma_{rk}(G)$▫, ki je minimalna vsota (po vseh vozliščih grafa ▫$G$▫) moči podmnožic, ki so vozliščem dodeljena s ▫$k$▫-mavrično dominantno funkcijo. V članku se osredotočimo na 2-mavrično dominantno število leksikografskega produkta grafov in dokažemo natančno spodnjo in zgornjo mejo za to število. Dejansko pokažemo natančno vrednost za ▫$gamma_{r2}(G circ H)$▫, razen v primeru, ko je ▫$gamma_{r2}(H) = 3$▫ in obstaja taka minimalna 2-mavrična dominantna funkcija grafa $H$, ki nekemu vozlišču v grafu ▫$H$▫ dodeli oznako ▫${1,2}$▫.
Ključne besede: dominacija, popolna dominacija, mavrična dominacija, leksikografski produkt, domination, total domination, rainbow domination, lexicographic product
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 108
Povezava na celotno besedilo