1. Vig István: Verancsics Faustus Dictionariuma a korabeli európai kontextusban (Dictionarium Fausta Vrančića u onodobnome europskome kontekstu) : Budapest: Tinta Könyvkiadó, 2011. 192 pIstván Lukács, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene knjig, leksikografija, slovaropisje, slovarji, hrvaščina, Faust Vrančić Objavljeno v DKUM: 25.04.2018; Ogledov: 1361; Prenosov: 163
Celotno besedilo (307,55 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarjuMaruška Agrež, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam. Ključne besede: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 471
Celotno besedilo (3,19 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke građe u znanstveni rječnikĐuro Blažeka, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Temeljna načela in postopki pri pretvorbi surovega narečnega gradiva v znanstveni slovar
Avtor predstavlja svoje izkušnje pri pisanju znanstvenega narečnega slovarja, ki je nastajal na osnovi surovega gradiva ljubiteljskih zbiralcev besedja. Sprva navaja pomanjkljivosti tovrstnega gradiva in postopke prevpraševanja, popravljanja in odstranjevanja, zatem razpravlja o postopkih širjenja zbranega gradiva ter vse skupaj ponazarja s primeri iz Rječnika govora Svetog Đurđa (Rječnik ludbreške Podravine), ki ga je sestavil skupaj s Stjepanom Belovićem, učiteljem in ljubiteljem svojega rodnega kajkavskega govora. Zaključuje, da lahko prvovrsten znanstveni slovar nastane le v sodelovanju med nestrokovnjakom in strokovnjakom, pri čemer prvi nikakor nima samo stranske vloge. Ključne besede: jezikoslovje, leksikografija, hrvaščina, kajkavsko narečje Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 905; Prenosov: 387
Celotno besedilo (656,11 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Slovaropisje klasičnih jezikov na Slovenskem v 16. stoletjuMatej Hriberšek, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Najzgodnejše vire slovenske klasične leksikografije najdemo v nekaterih ohranjenih ostankih iz srednjega veka in v delih slovenskih protestantskih piscev (Abecedarium, Otročja biblija, Ljubljanska začetnica, Register k Bibliji), vendar se slovenska leksikografija začne resnično šele z delom Dictionarium quatuor linguarum, avtorja Hieronima Megiserja. Ključne besede: klasični jeziki, latinščina, leksikografija, protestantizem, 16.st., Slovenija Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 964; Prenosov: 340
Celotno besedilo (275,27 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Poročilo z Dnevov Maksa Pleteršnika: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Pišece, 13. in 14. 9. 2010Anja Benko, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, slovenščina, jezikoslovje, leksikografija, Slovenija Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1269; Prenosov: 329
Celotno besedilo (359,60 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Študenti ekonomije in poslovnih ved kot ciljni uporabniki dvojezičnih (strokovnih) slovarjevAlenka Plos, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Brez dvoma je slovar pomemben delovni pripomoček za učenca tujega jezika. Z uporabo učnega slovarja lahko uporabnik razširi svoje tujejezične kompetence, vključno s komunikativno kot tudi multikulturno komponento, ki sta v današnjem globaliziranem okolju še kako pomembni. Večina dvojezičnih strokovnih slovarjev je zasnovana kot pripomoček strokovnjakom, ki se ukvarjajo z isto stroko, govorijo pa različne materne jezike in zato so ponavadi zasnovani kot glosarji z navedbo iztočnice v izhodiščnem jeziku in ekvivalenti v ciljnem jeziku. Študentom pa slovarji, ki so narejeni za strokovnjake, ne morejo veliko pomagati, ker jim same navedbe ekvivalentov ne ponudijo širših informacij, ki jih študenti kot začetniki na strokovnem področju potrebujejo, da bi lahko uspešno kodirali ali dekodirali strokovno besedilo v tujem jeziku. Njihova strokovna terminologija je v nastajanju, tako v maternem kot tudi v tujem jeziku. Zato jim dvojezični strokovni slovarji glede na njihovo učno situacijo morajo ponuditi več, od spremljevalnih besedil do slovarskih sestavkov z bogatejšo in dobro strukturirano mikrostrukturo. Ključne besede: strokovna leksikografija, učni slovarji, dvojezični slovarji, strokovni jezik Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1223; Prenosov: 168
Celotno besedilo (219,59 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |