1. Zaupanje delovno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije v policijo : magistrsko deloMatic Gregorič, 2024, magistrsko delo Opis: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Ključne besede: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (1019,65 KB) |
2. Vloga policije pri preprečevanju nestrpnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJaka Tekavec, 2019, diplomsko delo Opis: Spoštovanje drugih oziroma drugače mislečih glede na njihovo versko, politično in spolno usmerjenost ter narodnostno pripadnost je vrednota, odraz naše osebnosti in morale. V družbi pa so tudi posamezniki, ki drugačnost zavračajo in je ne sprejemajo. Določeni posamezniki se povežejo v skupine enako mislečih, kar jim daje občutek moči in kar njihovo prepričanje še bolj podkrepi. Nestrinjanje oziroma svojo nestrpnost izražajo na različne načine, ki se v skrajnih primerih sprevržejo tudi v nasilje. Obvladovanje tovrstnih deviantnih ravnanj je ena temeljnih nalog policije kot institucije formalnega družbenega nadzorstva.
Policija v okviru svojih pristojnosti odkriva in preprečuje deviantna ravnanja ter zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepa. Pri obravnavi deviantnih ravnanj in v policijskih postopkih pa morajo policisti ravnati v skladu z zakoni, spoštovati enakost pred zakonom in ravnati v okviru svojih pooblastil. Policisti morajo biti pri svojem delu vseskozi profesionalni, kar pomeni, da delajo zakonito, strokovno in etično. Ob tem pa morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj le tako v očeh ljudi predstavljajo legitimen organ. Če namreč posameznik meni, da so mu bile v policijskem postopku kratene temeljne človekove pravice, lahko svoje nestrinjanje z delom oziroma odločitvijo policista izrazi z vloženo pritožbo zoper delo policista. Policija je ves čas deležna nadzora tako državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij, ki nenehno spremljajo njeno delo in se ob nepravilnostih tudi ustrezno odzovejo.
Da bi bili policisti pri svojem delu še bolj strokovni, policija nenehno pripravlja različna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki potekajo že na začetku izobraževanja za ta poklic, kot tudi kasneje v času službovanja.
Ključne besede: diplomske naloge, nestrpnost, družbeno nadzorstvo, policija, legitimnost, nadzor nad delom policije
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 5457; Prenosov: 149
Celotno besedilo (529,69 KB) |
3. Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"Jerneja Šifrer, 2013, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Ključne besede: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 4539; Prenosov: 1420
Celotno besedilo (3,54 MB) |
