11. Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste : magistrsko deloBlaž Zupančič, 2017, magistrsko delo Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1390; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (376,02 KB) |
12. Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študijaIgor Isajlovič, 2015, diplomsko delo Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju.
V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2420; Prenosov: 246
Celotno besedilo (486,77 KB) |
13. |
14. Zakaj mladi spoštujejo zakone - empirična izhodišča Tylerjeve teorijeJerneja Šifrer, Gorazd Meško, Matevž Bren, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je pokazati, zakaj študenti različnih slovenskih fakultet spoštujejo zakone, obenem pa testirati vprašalnik z namenom izboljšanja njegove veljavnosti in zanesljivosti na osnovi ustreznih statistik in primerjave z drugimi empiričnimi študijami.
Metode:
Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z metodo anketiranja oktobra 2011 med študenti štirih fakultet (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru), smo z linearno regresijsko analizo preverjali, zakaj študenti (tako tisti, ki so s policijo že imeli izkušnje, kot tisti, ki jih še niso imeli) spoštujejo zakone. Z diskriminantno analizo pa smo ugotavljali, če med študenti različnih fakultet obstajajo razlike.
Ugotovitve:
Tako študenti, ki še niso imeli izkušnje s policijo, kot tudi študenti, ki so že imeli izkušnjo s policijo, spoštujejo zakone zaradi lastnega prepričanja, da je tako prav (osebne morale). Vpliv na upoštevanje zakonov imata tudi postopkovna in distributivna pravičnost in pa grožnja s kaznijo, ki ima obraten vpliv od pričakovanega. Ugotovimo tudi, da študentke v manjši meri kršijo zakone kot študenti, študenti Filozofske fakultete v manjši meri kot študenti ostalih fakultet, medtem ko imajo največje zaupanje v policijo študenti Fakultete za varnostne vede.
Omejitve/uporabnost raziskave
Gre za pilotsko študijo, ki je namenjena predvsem testiranju vprašalnika. Enote v vzorec zato niso bile izbrane naključno in je zato reprezentativnost vzorca vprašljiva. Ponekod se pojavlja tudi nizka zanesljivost lestvic vprašalnika.
Praktična uporabnost:
Rezultati te študije poudarjajo pomembnost izdelave zanesljivejšega in veljavnega vprašalnika, ki ga bomo lahko uporabili na vzorcu prebivalcev celotne Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje področja o spoštovanju zakonov in odpira vprašanja o merjenju zanesljivosti in veljavnosti razsežnosti vprašalnika.
Ključne besede: spoštovanje zakonov, legitimnost, postopkovna pravičnost, distributivna pravičnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1872; Prenosov: 61
 Povezava na datoteko |
15. Procedural justice, police legitimacy, and public cooperation with the police among young Slovene adultsMichael Dean Reisig, Justice Tankebe, Gorazd Meško, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
The purpose of this study is to test various research hypotheses derived from the process-based model of policing. More specifically, the effect of procedural justice judgments on perceived police legitimacy is empirically scrutinized. The influence of police legitimacy on a variety of forms of public cooperation with police is also adjudicated.
Design/Methods/Approach:
This study tests process-based model hypotheses using cross-sectional data from pencil-and-paper surveys administered to 683 individuals 18 years and older who were enrolled in 6 high schools located in Maribor and Ljubljana, Slovenia. A series of linear regression equations are estimated for purposes of hypothesis testing.
Findings:
The regression analyses show that procedural justice is a strong correlate of police legitimacy, and that the latter influences public cooperation, net of police effectiveness. However, when the public cooperation scale is disaggregated, the effect of police legitimacy varies across different cooperation outcomes. When the police legitimacy scale is disaggregated into its component parts, only the effect of trust in police is statistically significant. The impact of obligation to obey on public cooperation with police is effectively zero.
Research Limitations/Implications:
Future process-based model research should not only assess the effects of the different dimensions of police legitimacy (i.e., obligation to obey and trust in police), but also test the impact of police legitimacy on disaggregated public cooperation with police measures. Doing otherwise increases the risk of masking differential effects.
Practical Implications:
Results from this study underscore the utility of process-based policing practices. Police officials in Slovenia and elsewhere should seriously consider seeking out and/or developing training curricula that teach and promote fair and just practices.
Originality/Value:
This study extends prior research in two important ways. First, this study contributes to a small but growing body of literature that tests process-based model hypotheses in research settings outside the United States. Second, this study evaluates the effect of police legitimacy on different forms of public cooperation with police and ideas for further research.
Ključne besede: postopkovna pravičnost, legitimnost, policijska dejavnost, policija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1312; Prenosov: 118
Celotno besedilo (637,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Legitimnost policijske dejavnosti - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijaAgata Trobec, 2015, diplomsko delo Opis: Legitimnost je sporen pojem. V splošnem pomeni nekaj, kar je splošno prav, moralno in etično, ni pa nujno uzakonjeno. Kršitev legitimnosti se tudi ne more kaznovati, saj nima pravne podlage. Medtem ko je legalnost določena z zakonskimi ureditvami posamezne države in se njena kršitev kaznuje, se legitimnost dostikrat dojema le kot nek cilj oziroma ideal določenega sistema in ne kot nekaj, kar bi bilo nujno potrebno upoštevati in v primeru kršitev kaznovati. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997) pojem legitimnost opredeljuje kot nekaj, kar je osnovano na pravu in zakonu ter je v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v družbi.
Policija je najpomembnejši mehanizem, s katerim država vzdržuje in zagotavlja družbeno varnost. Policisti morajo svoje delo odgovorno opravljati in si z visoko stopnjo upoštevanja morale, etike in s spoštovanjem človekovih pravic zagotavljati zaupanje družbe. S tem si utrjujejo legitimnost, brez katere policija ne more ustrezno delovati. Zaradi narave svojega dela se policisti pogosto znajdejo v položajih, kjer je ogrožena varnost ljudi, premoženja ali pa sta kršena javni red in mir, tam morajo posredovati hitro in premišljeno. Naloga policije je, da s svojim delovanjem v ljudeh zbuja občutek varnosti. S svojim zakonitim in uspešnim delovanjem si pridobiva zaupanje državljanov in si na ta način krepi svojo legitimnost. Policija je podaljšana roka političnega sistema, torej institucija države. Zadeva je dvosmerna – na eni strani policija lahko krepi legitimnost države, na drugi pa izvaja prioritete politike na področju družbenega nadzorstva, kar pa lahko legitimnost tudi zmanjšuje. Iz leta v leto se povečuje tudi število kaznivih dejanj, s čimer se viša odstotek njihove neraziskanosti. To v družbi vzbuja zaskrbljenost in povečuje strah pred kriminaliteto, hkrati pa zmanjšuje zaupanje v policijo in njeno delovanje. Policija je pod velikim pritiskom javnosti, ki ima do nje velika pričakovanja. Težava je tudi v tem, da ima družba ''prirojen'' odpor do policije in njenega dela in že po naravi zavrača vsakršno avtoriteto, saj ne mara nadzorovanja ter vmešavanja oblasti v vsakdanje življenje.
Ključne besede: legitimnost, policija, policijska dejavnost, etika, morala, zaupanje v policijo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1717; Prenosov: 218
Celotno besedilo (440,41 KB) |
17. Percepcija legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih : diplomsko delo univerzitetnega študijaTanja Sladič, 2014, diplomsko delo Opis: Varnost je temeljna vrednota vsakega posameznika in temeljna človekova pravica. Država zagotavlja varnost državljanom s svojim varnostnim sistemom, kjer imata osrednje mesto policija in kazensko pravosodje. Državna organa formalnega nadzora stremita k učinkovitemu zagotavljanju varnosti državljanov, kar se kaže v omejevanju kriminala, vzdrževanju reda v državi, pripravljenosti pomagati državljanom, občutku varnosti državljanov, njihovem prostovoljnem upoštevanju zakonov in pripravljenosti ubogati ter zaupati v policijo in kazensko pravosodje. Od zaposlenih v policiji in pravosodju se pričakuje, da delujejo v okviru zakona, enakopravno, pošteno, pravično, dostojanstveno ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine posameznika. S takšnim delovanjem delujejo legitimno ter si pridobijo zaupanje in sodelovanje javnosti. Javnost je tista, ki nepristransko izraža mnenja o delovanju policije in kazenskega pravosodja.
Poleg policije in kazenskega pravosodja imamo še drugo skupino družbenih nadzorovalcev – zasebne varnostnike, ki prav tako skrbijo za varnost državljanov. Zasebni varnostniki prihajajo v stik s policijo in kazenskim pravosodjem preko delovnih stikov v procesu obveščanja in sodelovanja, zato imajo drugačna stališča o legitimnosti policije in pravosodja. V diplomskem delu smo raziskovali percepcijo zasebnih varnostnikov glede legitimnosti policije in kazenskega pravosodja, ki jo zaznavajo na podlagi pravičnosti in nepristranskosti, avtoritete in učinkovitosti. Zaznavanje legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih se kaže v zaupanju in sodelovanju z organoma.
Ključne besede: policija, pravosodje, zasebno varovanje, varnostniki, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1264; Prenosov: 143
Celotno besedilo (617,18 KB) |
18. Zaznava legitimnosti izvrševanja kazenske sankcije zapora - perspektive zapornic in penoloških delavcev : diplomsko delo univerzitetnega študijaMateja Grilj, 2014, diplomsko delo Opis: Odkar obstaja družba obstajajo tudi sankcije, ki posameznike omejujejo pri samovoljnem ravnanju. Z razvojem kazenskih sankcij je se razvil tudi zavod, kjer prebivajo tisti, ki kršijo postavljene družbene norme, ki so določene z zakoni in so kazensko sankcionirane. Vsaka družba ima medsebojne odnose, tako jih ima tudi zapor.
V diplomski nalogi so v teoretičnem delu opredeljeni temeljni pojmi, legitimnost izvrševanja kazenskih sankcij, vrste kazenskih sankcij, načela kazenskega prava kot tudi načela pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato je opredeljeno kaznovanje in njegove teorije, namen kaznovanja kot tudi pravna podlaga kaznovanja. Nazadnje je nekaj besed namenjeno Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.
V raziskovalnem delu diplomske naloge je raziskano kako medsebojni odnos med zavodskih osebjem in obsojenkami vpliva na red in vedenje obsojenk, osredotočeno v zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu. Za raziskovalno nalogo so bili uporabljeni anketni vprašalniki tako za pravosodne policistke, kot tudi obsojenke.
Obsojenke v večini menijo, da so obravnavane pravično. Na vedenje obsojenk v času izvrševanja kazni zapora, vplivajo medsebojni odnosi med njimi in pravosodnimi policistkami. Prikazni so tudi splošni odnosi med pravosodnimi policistkami kot tudi odnosi med njimi in obsojenkami.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, zapornice, penološki delavci, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 1488; Prenosov: 235
Celotno besedilo (773,11 KB) |
19. Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študijaVanja Hojs, 2014, diplomsko delo Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd.
V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva.
Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno.
Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 2221; Prenosov: 246
Celotno besedilo (414,08 KB) |
20. Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Škrbec Đogić, 2013, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.02.2014; Ogledov: 1859; Prenosov: 149
Celotno besedilo (995,25 KB) |
