| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Ključne besede: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (343,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti
Aleksandra Hočevar, 2019, diplomsko delo

Opis: Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti je tema, ki me je pritegnila, ker obstaja že kar nekaj raziskav izvedenih glede mnenja javnosti o policiji in njihovem delu, kot tudi med policisti, kakšno imajo mnenje o njihovem delu, medsebojnem zaupanju ipd. pa vendar, se mi zdi to, nikoli dovolj raziskana tema. Recesija je povzročila precejšnje nezaupanje v institucije, velika posledica nezaupanja pa je definitivno vpliv medijev. Za temo pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti, sem se odločila, saj skoraj da vsakodnevno slišimo kritiziranje našega sistema nadzora in policijsko delo. Diplomsko delo temelji na podlagi pregleda literature, pridobljene iz predhodno izvedenih raziskav, študij, člankov in knjig. Policijsko delo je naporno, zahtevno in od policista zahteva veliko zbranosti in odgovornosti. Je pa seveda tudi plemenito in pomembno, saj policisti pomagajo ljudem v nesreči, skrbijo za varnost v družbi in skrbijo za spoštovanje zakonov. Zato dela policista ne mora opravljati vsak, saj je pomembno, da je policist komunikativen, odprt, z določeno stopnjo avtoritete, odločen in pravičen. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele, pa vendar so si ti deli bolj blizu kot bi si mislili, saj vsi deli vplivajo na samolegitimnost policistov, k temu pa povezano zaupanje v policiste. V prvem delu sem predstavila pooblastila policije in policijskega dela in primer s prekoračitvijo pooblastil. V drugem delu s tem povezano zaupanje v policijo s strani javnosti in medsebojno zaupanje med policisti. V tretjem delu pa nekaj o legitimnosti policijske dejavnosti in samozaznavi legitimnosti. Vsi deli so si med seboj bolj blizu, kot bi si na prvi pogled mislili, saj ravno spoštovanje policijskih pooblastil in ravnanje po zakonih, v javnosti zbudi zaupanje v policijo, zaupanje v policijo kreira boljšo podobo policistov v javnosti in podoba javnosti in medsebojno zaupanje policistov sta ena izmed glavnih dejavnikov, ki vplivata na samozaznavo legitimnosti pri policistih.
Ključne besede: diplomske naloge, zaupanje, legitimnost, policijska dejavnost
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 233; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (904,95 KB)

3.
Vloga policije pri preprečevanju nestrpnosti
Jaka Tekavec, 2019, diplomsko delo

Opis: Spoštovanje drugih oziroma drugače mislečih glede na njihovo versko, politično in spolno usmerjenost ter narodnostno pripadnost je vrednota, odraz naše osebnosti in morale. V družbi pa so tudi posamezniki, ki drugačnost zavračajo in je ne sprejemajo. Določeni posamezniki se povežejo v skupine enako mislečih, kar jim daje občutek moči in kar njihovo prepričanje še bolj podkrepi. Nestrinjanje oziroma svojo nestrpnost izražajo na različne načine, ki se v skrajnih primerih sprevržejo tudi v nasilje. Obvladovanje tovrstnih deviantnih ravnanj je ena temeljnih nalog policije kot institucije formalnega družbenega nadzorstva. Policija v okviru svojih pristojnosti odkriva in preprečuje deviantna ravnanja ter zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepa. Pri obravnavi deviantnih ravnanj in v policijskih postopkih pa morajo policisti ravnati v skladu z zakoni, spoštovati enakost pred zakonom in ravnati v okviru svojih pooblastil. Policisti morajo biti pri svojem delu vseskozi profesionalni, kar pomeni, da delajo zakonito, strokovno in etično. Ob tem pa morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj le tako v očeh ljudi predstavljajo legitimen organ. Če namreč posameznik meni, da so mu bile v policijskem postopku kratene temeljne človekove pravice, lahko svoje nestrinjanje z delom oziroma odločitvijo policista izrazi z vloženo pritožbo zoper delo policista. Policija je ves čas deležna nadzora tako državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij, ki nenehno spremljajo njeno delo in se ob nepravilnostih tudi ustrezno odzovejo. Da bi bili policisti pri svojem delu še bolj strokovni, policija nenehno pripravlja različna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki potekajo že na začetku izobraževanja za ta poklic, kot tudi kasneje v času službovanja.
Ključne besede: diplomske naloge, nestrpnost, družbeno nadzorstvo, policija, legitimnost, nadzor nad delom policije
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 514; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (529,69 KB)

4.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, magistrsko delo

Opis: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Ključne besede: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 520; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (661,21 KB)

5.
Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste
Blaž Zupančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 711; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (376,02 KB)

6.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti
Igor Isajlovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 1678; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (486,77 KB)

7.
Crime, social control & legitimacy
2013, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: kriminaliteta, družbeno nadzorstvo, legitimnost, policija, kazensko pravosodje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1044; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Zakaj mladi spoštujejo zakone - empirična izhodišča Tylerjeve teorije
Jerneja Šifrer, Gorazd Meško, Matevž Bren, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pokazati, zakaj študenti različnih slovenskih fakultet spoštujejo zakone, obenem pa testirati vprašalnik z namenom izboljšanja njegove veljavnosti in zanesljivosti na osnovi ustreznih statistik in primerjave z drugimi empiričnimi študijami. Metode: Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z metodo anketiranja oktobra 2011 med študenti štirih fakultet (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru), smo z linearno regresijsko analizo preverjali, zakaj študenti (tako tisti, ki so s policijo že imeli izkušnje, kot tisti, ki jih še niso imeli) spoštujejo zakone. Z diskriminantno analizo pa smo ugotavljali, če med študenti različnih fakultet obstajajo razlike. Ugotovitve: Tako študenti, ki še niso imeli izkušnje s policijo, kot tudi študenti, ki so že imeli izkušnjo s policijo, spoštujejo zakone zaradi lastnega prepričanja, da je tako prav (osebne morale). Vpliv na upoštevanje zakonov imata tudi postopkovna in distributivna pravičnost in pa grožnja s kaznijo, ki ima obraten vpliv od pričakovanega. Ugotovimo tudi, da študentke v manjši meri kršijo zakone kot študenti, študenti Filozofske fakultete v manjši meri kot študenti ostalih fakultet, medtem ko imajo največje zaupanje v policijo študenti Fakultete za varnostne vede. Omejitve/uporabnost raziskave Gre za pilotsko študijo, ki je namenjena predvsem testiranju vprašalnika. Enote v vzorec zato niso bile izbrane naključno in je zato reprezentativnost vzorca vprašljiva. Ponekod se pojavlja tudi nizka zanesljivost lestvic vprašalnika. Praktična uporabnost: Rezultati te študije poudarjajo pomembnost izdelave zanesljivejšega in veljavnega vprašalnika, ki ga bomo lahko uporabili na vzorcu prebivalcev celotne Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje področja o spoštovanju zakonov in odpira vprašanja o merjenju zanesljivosti in veljavnosti razsežnosti vprašalnika.
Ključne besede: spoštovanje zakonov, legitimnost, postopkovna pravičnost, distributivna pravičnost, zanesljivost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1150; Prenosov: 37
URL Povezava na datoteko

9.
Procedural justice, police legitimacy, and public cooperation with the police among young Slovene adults
Michael Dean Reisig, Justice Tankebe, Gorazd Meško, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this study is to test various research hypotheses derived from the process-based model of policing. More specifically, the effect of procedural justice judgments on perceived police legitimacy is empirically scrutinized. The influence of police legitimacy on a variety of forms of public cooperation with police is also adjudicated. Design/Methods/Approach: This study tests process-based model hypotheses using cross-sectional data from pencil-and-paper surveys administered to 683 individuals 18 years and older who were enrolled in 6 high schools located in Maribor and Ljubljana, Slovenia. A series of linear regression equations are estimated for purposes of hypothesis testing. Findings: The regression analyses show that procedural justice is a strong correlate of police legitimacy, and that the latter influences public cooperation, net of police effectiveness. However, when the public cooperation scale is disaggregated, the effect of police legitimacy varies across different cooperation outcomes. When the police legitimacy scale is disaggregated into its component parts, only the effect of trust in police is statistically significant. The impact of obligation to obey on public cooperation with police is effectively zero. Research Limitations/Implications: Future process-based model research should not only assess the effects of the different dimensions of police legitimacy (i.e., obligation to obey and trust in police), but also test the impact of police legitimacy on disaggregated public cooperation with police measures. Doing otherwise increases the risk of masking differential effects. Practical Implications: Results from this study underscore the utility of process-based policing practices. Police officials in Slovenia and elsewhere should seriously consider seeking out and/or developing training curricula that teach and promote fair and just practices. Originality/Value: This study extends prior research in two important ways. First, this study contributes to a small but growing body of literature that tests process-based model hypotheses in research settings outside the United States. Second, this study evaluates the effect of police legitimacy on different forms of public cooperation with police and ideas for further research.
Ključne besede: postopkovna pravičnost, legitimnost, policijska dejavnost, policija, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 757; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Legitimnost policijske dejavnosti - teoretična izhodišča
Agata Trobec, 2015, diplomsko delo

Opis: Legitimnost je sporen pojem. V splošnem pomeni nekaj, kar je splošno prav, moralno in etično, ni pa nujno uzakonjeno. Kršitev legitimnosti se tudi ne more kaznovati, saj nima pravne podlage. Medtem ko je legalnost določena z zakonskimi ureditvami posamezne države in se njena kršitev kaznuje, se legitimnost dostikrat dojema le kot nek cilj oziroma ideal določenega sistema in ne kot nekaj, kar bi bilo nujno potrebno upoštevati in v primeru kršitev kaznovati. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997) pojem legitimnost opredeljuje kot nekaj, kar je osnovano na pravu in zakonu ter je v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v družbi. Policija je najpomembnejši mehanizem, s katerim država vzdržuje in zagotavlja družbeno varnost. Policisti morajo svoje delo odgovorno opravljati in si z visoko stopnjo upoštevanja morale, etike in s spoštovanjem človekovih pravic zagotavljati zaupanje družbe. S tem si utrjujejo legitimnost, brez katere policija ne more ustrezno delovati. Zaradi narave svojega dela se policisti pogosto znajdejo v položajih, kjer je ogrožena varnost ljudi, premoženja ali pa sta kršena javni red in mir, tam morajo posredovati hitro in premišljeno. Naloga policije je, da s svojim delovanjem v ljudeh zbuja občutek varnosti. S svojim zakonitim in uspešnim delovanjem si pridobiva zaupanje državljanov in si na ta način krepi svojo legitimnost. Policija je podaljšana roka političnega sistema, torej institucija države. Zadeva je dvosmerna – na eni strani policija lahko krepi legitimnost države, na drugi pa izvaja prioritete politike na področju družbenega nadzorstva, kar pa lahko legitimnost tudi zmanjšuje. Iz leta v leto se povečuje tudi število kaznivih dejanj, s čimer se viša odstotek njihove neraziskanosti. To v družbi vzbuja zaskrbljenost in povečuje strah pred kriminaliteto, hkrati pa zmanjšuje zaupanje v policijo in njeno delovanje. Policija je pod velikim pritiskom javnosti, ki ima do nje velika pričakovanja. Težava je tudi v tem, da ima družba ''prirojen'' odpor do policije in njenega dela in že po naravi zavrača vsakršno avtoriteto, saj ne mara nadzorovanja ter vmešavanja oblasti v vsakdanje življenje.
Ključne besede: legitimnost, policija, policijska dejavnost, etika, morala, zaupanje v policijo, diplomske naloge
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 939; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (440,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici