| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 463; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDI
Simona Pangrčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Zgodbe Spodnje Savinjske doline
Lea Ježovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1163; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTI
Manuela Dajnko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela. Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija. Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Ključne besede: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1757; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

5.
Legenda o Faustu v sodobni književnosti in popularni kulturi
Kornelija Jagodič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je nemška legenda o protislovni zgodovinski osebnosti Johanna Fausta iz 16. stoletja, ki je izjemno vplivala na svetovno književnost oziroma na sodobno popularno kulturo. Poskušala sem ugotoviti, kaj je bilo odločilnega pomena pri nastanku legende ter kaj je prispevalo k temu, da je njena aktualnost ohranjena vse do danes. Na podlagi analize posameznih del iz različnih področij popularne kulture, ki na kakršenkoli način izhajajo iz legende o Faustu, sem poskušala dognati, kako se je spreminjala njena recepcija v različnih obdobjih in zvrsteh. Prav tako sem želela ugotoviti, kateri elementi te temačne zgodbe so zapustili najmočnejši vtis na generacije kasnejših umetnikov. V legendi o Faustu so najbrž najprivlačnejši predstava o posedovanju nadčloveške moči, splošna skrivnostnost in čar prepovedanega. K njeni aktualnosti pa sta v veliki meri prispevali tudi izjemna prilagodljivost ter vsestranskost uporabe. Zgodba je najpogosteje uporabljena v funkciji posredovanje neke morale ali izražanja družbene kritike. Delo, ki ga ljudje najpogosteje povezujejo s to legendo in katerega so umetniki najpogosteje uporabili kot predlogo lastnih del, je mojstrska dramska pesnitev v dveh delih Faust Johanna Wolfganga von Goetheja.
Ključne besede: legenda, Faust, Mefisto, zgodnji novi vek, popularna kultura, 20. stoletje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2709; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici