Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2479; Prenosov: 416
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Das Thema meiner Diplomarbeit ist eine frühneuzeitliche Legende, die zum größten Teil auf dem spektakulären Leben des kontroversen Johann Faust beruht, sowie ihre bemerkenswerte Auswirkung auf die Weltliteratur bzw. auf die Populärkultur des 20. und 21. Jahrhunderts. Im Vordergrund waren die auschlaggebenden Faktoren bei der Legendenbildung und die Aspekte ihrer andauernden Aktualität. Mich hat die Frage beschäftigt, wie sich die Auffassung und Wertung der Faustlegende im Laufe der Zeit verändert hat. Anhand einzelner Werken aus verschiedenen Bereichen der Populärkultur, die einen Bezug zu der Faustlegende aufweisen, habe ich die Veränderungen in der Rezeptionsgeschichte untersucht. Genauso hat es mich interessiert, welche Elemente dieser düsteren Geschichte die größte Faszination ausübten und folglich am häufigsten von anderen Künstlern verarbeitet wurden. Die Motive mit größter Wirkung sind wahrscheinlich der Besitz der übermenschlichen Macht, das Geheimnisvolle und der Reiz des Verbotenen. Die Geschichte ist außerdem sehr anpassungsfähig, was schließlich zu ihrer anhaltenden Beliebtheit beigetragen hat. Mit ihrer Hilfe versuchte man in der Regel eine Moral zu vermitteln oder Gesellschaftskritik zu äußern. Das literarische Werk, das die verschiedensten Künstler am häufigsten als eine Vorlage für ihre eigenen Werke benutzt haben, ist die meisterhafte Tragödie Faust Johann Wolfgang von Goethes.
Ključne besede: legenda, Faust, Mefisto, zgodnji novi vek, popularna kultura, 20. stoletje
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3541; Prenosov: 230
Celotno besedilo (3,60 MB)