| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI TURNIŠČE
Janja Adanič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2859; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE CANKOVA
Nataša Lončar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Domajinci, Skakovci in Topolovci. Na tem območju se govorita prekmursko goričko podnarečje (v vasi Domajinci) in ravensko podnarečje, ki razlikuje dolge in kratke naglašene samoglasnike v katerem koli besednem zlogu. Gradivo je pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek oz. priimki (pri domačijah z več hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.), Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska in hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi ter njihovo močno navezanost na domačo zemljo in svoje domačije. Imena so številna ter raznolika, med krajani precej živa in se prenašajo tudi na mlajše rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2068; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

4.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH
Petra Špegel, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.). Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja. Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah … Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
Ključne besede: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1867; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

5.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE GRAD
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1642; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

6.
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI
Nina Banfi, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, naselji Pertoča in Ropoča, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1626; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

7.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Marjeta Mihalič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Križevci pri Ljutomeru so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči in Logarovci. Na tem območju se govori spodnjeprleški govor, ki spada v prleško narečje. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Takemu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije. Temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih se da razbrati pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi in posameznikovo povezanost z obdelovalno zemljo. Imena so številna, raznolika in med domačini še razmeroma živa, saj se ohranjajo z ustnim izročilom. Zbrana imena so večinoma slovenskega izvora.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, spodnjeprleško podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 07.05.2013; Ogledov: 1071; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (469,72 KB)

8.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE RADLJE OB DRAVI
Lea Osrajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Radlje ob Dravi so predstavljena ledinska in hišna imena v naseljih Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju in Vuhred. Na tem območju se govori severnopohorsko-remšniško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, je slovarsko urejeno in zapisano v fonetični obliki. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: geslo sestavlja poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki (imenovalnik, rodilnik) ter mestnik. Temu sledijo slovnična oznaka za spol, kategorija imena (hdn, mtn, odn, oron, tpn) z opisom kraja in etimološki podatki o besedi. Hišna imena so razporejena v skupine glede na njihov izvor in zapisana v fonetični obliki. V oklepaju je zapisan uradni priimek, temu pa sledi kratka razlaga o izvoru imena. Etimološki podatki so črpani iz naslednjih priročnikov: Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES); razlage besed so prikazane s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Pleteršnikovega slovarja (Plet.). Ledinska in hišna imena so na tem območju dobro ohranjena, še vedno se prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, zaradi bližine Avstrije je nekaj tudi germanizmov.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju, Vuhred, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 877; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

9.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH KRAJEVNE SKUPNOSTI PODNART
Katra Kržišnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih krajevne skupnosti Podnart so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Ovsiše, Poljšica pri Podnartu in Dobravica, kjer se govori gorenjsko narečje. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri in izpisano iz knjižice Kako se pri vas reče?, je slovarsko urejeno, zapisano v fonetični obliki ter ponekod etimološko razloženo in slikovno podkrepljeno. Ledinska imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov; pri večbesednih imenih je kot iztočnica upoštevan jedrni del imena, kadar le-ta ni uresničen kot zemljepisno ime (taki iztočnici sledi tudi oznaka za spol – m, ž in s so oznake za spol jedrnega samostalnika). Geslo je sestavljeno iz krepko tiskane osnovne oblike ledinskega imena v poknjiženi podobi (etimološki in knjižni podobi imena), ki ji za ločevalnim znakom  sledi v ležečem tisku zapisana narečna transkripcija imena v imenovalniku in rodilniku. Sledi besedotvorna oznaka iztočnice (navedena samo pri enobesednih imenih in nepredložnih besednih zvezah) – m, ž in s so oznake za spol samostalnika oz. samostalniškega jedra imena. Pri imenih naselij za ločevalnim znakom ♂ sledi še ležeče tiskana narečna transkripcija imena moškega prebivalca v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa ležeče tiskana narečna transkripcija imena ženske prebivalke v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi zapis kategorije (hdn, mtn, tpn) in identifikacija imena z navedbo informatorja v oklepaju – npr. spl. (splošno znano v okraju), Pibr. (Pibrčevi). Razlagi sledi ponazorjalno gradivo – primer rabe z navedbo informatorja v oklepaju (s kratico imena in priimka). Znaku  sledi enciklopedični razdelek, v katerem sem navedla morebitno omembo imena v delu Slovenija na vojaškem zemljevidu (1763–1787) in v Franciscejskem katastru za Kranjsko (1823–1869). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša podatke o (najverjetnejšem) izvoru besede in druge zanimivosti, ki sem jih o imenih izvedela na terenu. Pri nekaterih ledinskih imenih je dodano tudi slikovno gradivo. Zvezdica * označuje, da kazalka ni uresničena kot zemljepisno lastno ime. Tudi hišna imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov, in sicer po naslednjem vzorcu: krepko tiskana osnovna oblika hišnega imena (predložna besedna zveza s predlogom pri ali v) v poknjiženi podobi, ki ji za ločevalnim znakom  sledi ležeče tiskana narečna iztočnica v imenovalniku, rodilniku, dajalniku, besednovrstna oznaka iztočnice – m, ž in s so oznake za spol samostalnika v predložni besedni zvezi, in hišna številka. Za znakom ♂ sledi ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodarja v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa še ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodinje v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi podatek o oblikah izimenskega svojilnega pridevnika. Za ločevalnim znakom  so podani podatki iz Franciscejskega katastra (1827) in Statusa animarium 1 (1774–1855) (če obstajajo). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša najverjetnejše podatke o izvoru besed in druge zanimivosti o imenu. Pri nekaterih hišnih imenih je na koncu geselskega članka podano tudi slikovno gradivo. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Snojev Slovenski etimološki slovar (Snoj 2003, Snoj 1997), Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) Kebrov Leksikon imen (Keber 1996) in Snojev Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI). Ledinska in hišna imena se v obravnavanih naseljih ohranjajo zlasti prek ustnega izročila iz roda v rod. Zbrana imena so v veliki večini slovenskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: Dialektologija, krajevni govori v krajevni skupnosti Podnart, gorenjsko narečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 988; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

10.
Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica)
Senta Lorenci Kričej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ledinska imena so nastala z namenom, da bi človek ubesedil organizirano rabo prostora in njegovo členitev na dele. Poimenovanja so s tem dobila identifikacijsko in orientacijsko funkcijo. V sporazumevanju manjše družbene skupnosti, ki jo družijo skupne vrednote, se s tem oblikuje mikrosociolekt, ki je razumljiv le uporabnikom, ki dobro poznajo določen prostor in njegove reliefne, naravne in kulturne značilnosti. Diplomsko delo Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica) je sociolingvistična raziskava, ki obravnava ledinska imena kot mikrosociolekt. V nalogi so predstavljena teoretična izhodišča, ki ledinska imena in njihovo vlogo v sporazumevanju podrobneje opredeljujejo s sociolingvističnega vidika. Predstavljeni so različni vidiki, ki ledinska imena uvrščajo v celoto. Naloga podrobneje predstavi ledinska imena kot mikrotoponime in jih po komparativni metodi uvršča v celoto. Natančneje je analizirana in predstavljena funkcija ledinskih imen. Zbrani podatki so sistematično klasificirani, analizirani in sistematizirani. V empiričnem delu je prikazan nabor ledinskih imen (skupno zbranih 255 poimenovanj) na področju občine Vuzenica, in sicer v treh katastrskih občinah: Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami in Šentvid. Poimenovanja so razvrščena po pomenskih skupinah, lastnostih in značilnostih poimenovanih objektov. Zapisane so jezikovne in slovnične značilnosti zbranih poimenovanj. Po analizi so umeščene v poimenovalno organiziranost po katastrskih enotah.
Ključne besede: ledinska imena, toponimi, sociolekt, mikrosociolekt
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 301; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici