| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 510
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko delo
Miha Fermišek, 2024, magistrsko delo

Opis: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo). Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni). Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Ključne besede: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

2.
Analiza mehanske in kemijske obstojnosti različnih recikliranih in bio-osnovanih termoplastov kot osnova za izbiro materiala izdelka BO Daily : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nastja Hriberšek, 2024, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo se ukvarjali z izbiranjem primernega polimernega materiala za izdelavo posode za dnevno zbiranje organskih odpadkov - BO Daily. Preučevali smo vplive različnih mehanskih in kemijskih lastnosti teh materialov na funkcionalnost in izgled končnega izdelka. Izbirali smo med štirimi različnimi termoplasti, ki so bio-osnovani ali reciklirani oz. vsebujejo del recikliranega materiala. Izbrani materiali so se med seboj razlikovali po deležu reciklata in načinu pridobivanja recikliranega materiala. En material je bil bio-osnovan. Na podlagi vseh izvedenih testiranj smo prišli do zaključka, da so se mehanske lastnosti najbolj spreminjale materialu poliamidu (PA). Na osnovi testiranj se je izkazal za najbolj krhkega – končni izdelek iz PA je ob spustu z višine počil, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za uporabnika. Material je tudi higroskopičen, nase veže vlago in spreminja dimenzije. Zato smo ga izključili iz nabora potencialnih materialov za izdelavo končnega izdelka. Kot najustrezejši se je po izvedbi vseh testiranj izkazal polipropilen (PP) ECO Meplen, ki smo ga dokončno izbrali kot material za izdelavo posode za zbiranje organskih odpadkov, Bokashi Organko Daily.
Ključne besede: industrijski reciklat, popotrošniški reciklat, bio-osnovan material, mehanske lastnosti, kemijska obstojnost
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Osebnostne lastnosti zaposlenega in zahteve delovnega mesta v podjetju Cookinox d. o. o.
Katarina Ličen, 2023, diplomsko delo

Opis: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Testiranje funkcionalnih materialov za podjetje Tekstina d.o.o. : diplomsko delo
Katja Berden, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema testiranje različnih tekstilnih materialov, izdelanih v podjetju TEKSTINA d. o. o, ki je sicer proizvajalec različnih tekstilnih materialov za potrebe visoke mode, tkanin za posteljno perilo in tkanin z visoko funkcionalno vrednostjo. Prav slednja prestavljajo vse večji izziv na trgu, saj morajo tovrstni izdelki izpolnjevati različne funkcionalnosti, ki pa so povezane tako s samim substratom, njegovimi fizikalno-kemijskimi značilnostmi, kakor tudi s samim načinom obdelave. Preskusi zajemajo določanje površinske mase, debeline, pretržne sile in raztezka, nagnjenosti k pilingu, določanje sprememb tekom drgnjenja materiala ob abrazivno sredstvo, vodoodbojnosti, določanje dihalnih sposobnosti (prehod vlage, toplote, zraka skozi material), vpojnosti in preverjanje končnih uporabnih lastnosti v smislu obstojnosti barve na pranje in drgnjenje in dimenzijske spremembe. Na osnovi opravljenega eksperimentalnega dela in posledično pridobljenega relativno velikega števila podatkov je opredeljena funkcijska sposobnost vsake od testiranih tkanin.
Ključne besede: Laboratorijsko preskušanje, tkanine, tehnična specifikacija, mehansko-kemijske lastnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Razvoj modula za obravnavo reklamacij na storitve carinskega posredovanja
Lara Pičman, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj in implementacijo specifične programske rešitve – aplikacije za obravnavo reklamacij na storitve carinskega poslovanja. Izdelana je specifikacija zahtev končnega naročnika - Pošte Slovenije, in analizirana zakonodaja ter obstoječi sistem, s katerim bo povezana nova aplikacija za vnos in evidenco reklamacij. Procesi in podatki so modelirani. Razvit in testiran je bil modul, ki podpira reševanje reklamacij, vezanih na poštne storitve preko aplikacije. Rezultati testiranja so pokazali učinkovitost same aplikacije, ki zaradi prehoda na avtomatski postopek sam proces reklamacij pospeši ter skrajša čas, ki bi bil v nasprotnem primeru potreben za ročno izpolnjevanje obrazcev, zmanjša pa se tudi možnost napak pri samem vnosu. Programska oprema je bila uspešno izdelana, povezana in preizkušena.
Ključne besede: Programski inženiring, specifikacija zahtevanih lastnosti, modul CBR, testiranje programske opreme
Objavljeno v DKUM: 01.02.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Povezanost izvozne in inovacijske intenzivnosti v sektorju poslovnih storitev v Sloveniji
Janez Rogelj, 2023, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov). V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi. V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini. Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije. V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz). V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti. Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016). V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela. Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti. Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki. Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Ključne besede: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Objavljeno v DKUM: 04.12.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

7.
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
Zoja Sandić, 2023, diplomsko delo

Opis: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na odločitev študentov za študij računovodstva
Nika Pučko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu na vzorcu študentov visokošolskega strokovnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru proučujemo vpliv (1) osebnostnih dejavnikov, (2) izkušenj študentov z računovodskim predmetom v prvem letniku ter (3) percepcij študentov o sebi in svojih kompetencah, poklicu računovodij in delu na področju računovodstva na njihovo odločitev za študij na tej usmeritvi. Rezultati kažejo na statistično značilen negativen vpliv negativnih izkušenj z računovodskim predmetom v prvem letniku ter več statistično značilnih povezav s percepcijami študentov o sebi, svojih kompetencah ter o poklicu in delu računovodij. Odločitev za študij računovodstva najmočneje povezana s percepcijami študentov o: (1) svojih matematičnih sposobnostih in veselju do dela s številkami – pozitivna zveza, (2) svoji redoljubnosti in natančnosti – pozitivna zveza, (3) svojem znanju tujega jezika – negativna zveza, (4) svojem veselju do učenja – pozitivna zveza, (5) svojem veselju do dela v pisarni – pozitivna zveza, (6) raznolikosti in razgibanosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza, (7) ustvarjalnosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza in (8) pomembnosti znanja matematike in veselja do dela s številkami v računovodskem poklicu – negativna zveza.
Ključne besede: odločanje o študiju, stereotipi, osebnostne lastnosti, kompetence, percepcije.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

9.
Synergistic effect of screen-printed Al(OH)[sub]3 nanoparticles and phosphorylated cellulose nanofibrils on the thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties of flame-retardant fabric
Tjaša Kolar, Jelka Geršak, Nataša Knez, Vanja Kokol, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Al(OH)3 nanoparticles (ATH NPs) and phosphorylated cellulose nanofibrils (PCNFs) were used as user-friendly and comfortable coating components on flame-retardant fabric to improve its thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties. The effect of the PCNF imprinting and its attachment after the post-printing of a hydrophobic polyacrylate (AP) on the same (back side) or the other (front) side of the fabric, with and without the addition of ATH NPs, was considered, to maintain the front side (facing the wearer) as hydrophilic while keeping the back side (facing the outside) hydrophobic. The amount of coatings applied and their patterning were studied, varied with the ATH NPs’ concentration (1.7, 3.3 and 6.7 wt%) and screen mesh size used (60 and 135), based on the coating’ mass, fabric’s air permeability, thickness and microstructure. The reduced moisture build-up (55%), increased the water vapour (13%) and heat (12%) transfer from the skin, were assessed by applying PCNF under the AP, being more pronounced in the case of using a 135 mesh-sized screen, given the smaller, more densely distributed, thinner and imprinted pattern coatings. These effects were further improved by the addition of nanoporous ATH NPs, which allowed more homogeneous spreading of the moisture and its faster transport. Such a treatment also shifted the fabric’s degradation temperature towards higher values (up to 15°C), retained up to 30% of high-heat flux (21 kW/m2), prolonged the time to ignition by 11 s and reduced the total heat released by up to 60%, thereby providing better protection when exposed to the heat, due to the presence of the phosphorous (PCNF) promoted generation of an Al2O3 char acting as a barrier layer, while also reducing the production of heat and generation of smoke by 75%.
Ključne besede: tekstilna tehnologija, ognjevaren tekstil, Al(OH)3 nanodelci, celulozni nanofibrili, tiskanje tekstilij, optične lastnosti, termofiziološko udobje, toplotna zaščita, flame-retardant textile, Al(OH)3 nanoparticles, phosphorylated cellulose nanofibrils, screen-printing, thermophysiological comfort, heat protection
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Primerjava mehanskih lastnosti in mikrostruktur vijakov izdelanih iz različnih materialov po poboljšanju : magistrsko delo
Mitja Lekše, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnovne lastnosti jekla, kemijske sestave, predstavljen je postopek poboljšanja izbranih jekel in postopki preizkušanja mehanskih lastnosti. Opisane so tudi lastnosti legirnih elementov in vpliv ogljika na kaljivost. Predstavljen je tudi Jominyjev preizkus, na podlagi katerega je vrednotena kaljivost. Spoznamo postopek popuščanja in njegov vpliv na mikrostrukturo in trdoto. Na podlagi rezultatov meritev trdote in nateznega preizkusa ter pregleda mikrostrukture je predstavljen izbor materialov, ki so ustrezni za izdelavo vijakov.
Ključne besede: mehanske lastnosti, poboljšanje, mikrostruktura, vijak
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (15,66 MB)

Iskanje izvedeno v 1.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici