| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna problematika večkratne odsvojitve iste nepremičnine s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Ana Čopar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je rezultat preučevanja problema večkratne prodaje nepremičnine. Ta problem sem preučevala s pomočjo zakonov in njihovih komentarjev, sodne prakse ter s študiranjem različnih publikacij in drugih bibliografskih virov. V delu je kompleksno predstavljen temeljni problem in z njim tesno povezane teme, katerih razumevanje je prav tako pomembno, če želimo razumeti bistvo problema. Če v grobem povem, katere teme so v tesni povezavi in sem jih obravnavala: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, prenos lastninske pravice na nepremičnini, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za veljaven prenos, večkratna prodaja nepremičnine, vloga dobre vere pri tem, institut izbrisne tožbe in kaj je prinesla novela ZZK-1C, ob vseh vidikih obravnavanja pa sem navedla tudi relevantno sodno prakso. Temeljno vodilo v stvarnem pravu je še danes ulpijanovo načelo, nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet, ki pomeni, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Kolikor je to vodilo ključno, pa je izjemoma treba od njega odstopiti. Na nepremičninskem področju se odstop od tega načela opredeljuje kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Publikacija zemljiške knjige je z leti in z razvojem pravnega prometa pridobivala pomen. Danes so na publikacijo v zemljiško knjigo vezani posebni pravni učinki. To sta predvsem pridobivanje pravic na nepremičninah in zaščita zaupanja v pravni promet. Ob tem se pojavlja problem, na katerega so ureditve in praksa morale dati rešitev. Kaj se zgodi v primeru pridobitve pravice na nepremičnini od zemljiškoknjižnega lastnika, ki v resnici ni lastnik. Tu je treba tehtati med dvema pomembnima vrednotama, in sicer med pravnim prometom na eni strani in varstvom lastnine na drugi strani. Na prvi pogled se zdi, da je rešitev kristalno jasna, v resnici pa ni tako. Gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, ki predstavlja izjemo od prepovedi posega v lastninsko pravico, ki je ustavno zagotovljena pravica. Tu je dana prednost pravnemu prometu pred pravim stanjem lastninskih razmerij na nepremičnini. Ob podrobni preučitvi vidimo, da je kljub na videz očitni rešitvi še mnogo dejavnikov, ki nam postavljajo dodatna vprašanja, na katera odgovore najdemo v zakonodaji in sodni praksi.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varstvo pravnega prometa, dobra vera, lastninska pravica, prenos lastninske pravice na nepremičnini, raziskovalna dolžnost, izbrisna tožba.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Prepovedane imisije v slovenskem in avstrijskem pravu s pregledom aktualne sodne prakse
Urša Kasnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja celostno predstavitev imisijskega varstva na področju stvarnega, obligacijskega in okoljskega prava. Obravnava ne samo materialnopravni, temveč tudi procesnopravni vidik varstva pred prepovedanimi imisijami. Uvodoma magistrsko delo opredeljuje temeljne pojme, pomembne v sklopu prepovedanih imisij. Uvršča lastninsko pravico in hkrati z njo tudi pomemben institut omejitve lastninske pravice. Nadaljuje z obravnavo sosedskega prava. Magistrsko delo vsebuje opredelitev imisij in njihov zgodovinski pregled. Natančno klasificira vse vrste imisij. Osredinja se na prepovedane imisije in njihovo detajlno obrazložitev. Magistrsko delo analizira vse mogoče vrste pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami v slovenskem pravnem sistemu. Dalje magistrsko delo opredeljuje odškodninske zahtevke izhajajoče iz škode nastale zaradi prepovedanih imisij. Vzporedno jih podpre z relevantno sodno prakso. Jasno predstavi problemski sklop ugotavljanja in dokazovanja vzročne zveze pri nastanku prepovedanih imisij in iz tega izhajajočo pravico do pravične odškodnine. Na podlagi primerjalnopravne ureditve z avstrijskim pravnim sistemom magistrsko delo ugotavlja avstrijsko enotno opredelitev in hkrati nedoločnost in razpršenost pravnih norm v relevantnih zakonskih določbah slovenskega pravnega sistema. Magistrsko delo nakazuje na nedoločnost pomembnih pravnih standardov imisij v stvarnem, predvsem pa obligacijskem pravu, črpajoč iz aktualne sodne prakse. Sklepno opozarja na številne pomanjkljivosti ureditve imisij v slovenskem pravnem sistemu, ki se kažejo predvsem v judikaturi. Jasno izpostavlja problematiko številčnosti pravnih standardov, nejasno razlago zakonskih določb in probleme pri dokazovanju vzročne zveze za uspešno uveljavitev odškodnine. Končno na kratko opredeli nekatere možne rešitve pravnega področja
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, prepovedana imisija, pravni standard, krajevno običajna mera, čezmerna škoda, negatorna tožba, popularna tožba, odškodnina, vzročna zveza
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 2523; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (979,91 KB)

3.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Nastja Tuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Lastninska pravica je ena izmed temeljnih pravic civilnega prava in pomemben institut vsakega pravnega reda. Pomembno je, da je zato tudi z ustreznimi predpisi učinkovito varovana, saj kot izhaja iz sodne prakse, posegi v lastninsko pravico niso redki. Njeno varstvo urejajo tako mednarodni predpisi, kot ostale določbe državnega pravnega reda, ki jih najdemo v Ustavi in v zakonih. Pri nas lastninsko pravico vsebinsko opredeljujejo določbe Stvarnopravnega zakonika, vendar pa njenega pravnega varstva ne urejajo celovito. V njem so opredeljeni klasični zahtevki za varstvo lastninske pravice kot so lastninska tožba, publicijanska tožba in negatorna tožba, ostali zahtevki, ki nudijo pravno varstvo lastniku, pa so urejeni drugje. Tako motenjsko tožbo zraven Stvarnopravnega zakonika ureja v procesnem smislu Zakon o pravdnem postopku, izbrisno tožbo Zakon o zemljiški knjigi, obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo pa ureja Obligacijski zakonik. Obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo je sicer zasnovano širše, saj aktivno legitimacijo podeljuje širokemu krogu oseb, saj jo lahko vloži vsakdo, ki mu grozi večja škoda. Tudi dokazovanje predpostavk popularne tožbe je načeloma lažje, saj je dovolj, da škoda samo grozi, ni potrebno, da dejansko nastane. Stvarnopravno varstvo lastninske pravice z negatorno imsijsko tožbo, ki je neke vrste substitut popularni tožbi v določenih primerih, je namenjeno samo lastniku in bonitarnemu lastniku, ki izkažeta svojo pravico na stvari in dokažeta protipravnost dejanskega posega v svojo pravico, zato je v tem pogledu bolj togo od obligacijskega. Stvarnopravna ureditev pa seveda obsega še druge prej omenjene zahtevke. Lastninska tožba je ena izmed najbolj tipičnih tožb za varstvo lastninske pravice, prav tako pa je zaradi hitrosti postopka priljubljena tudi motenjska tožba, ki posestnika varuje pred vznemirjanjem njegove posesti. Tako stvarnopravna, kot obligacijska ureditev je namenjena varstvu lastninske pravice na premičninah in na nepremičninah. Velik pomen pri varstvu lastninske pravice na nepremičninah pa ima zaradi publicitetnega učinka vpisov tudi zemljiška knjiga in s tem povezano načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako to načelo varuje vsakega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, ki je zaupal v podatke zemljiške knjige. Institut izbrisne tožbe sanira materialnopravno nepravilne vknjižbe in tako predstavlja učinkovito varstvo tistega, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila s takšno vknjižbo kršena. To je lahko tudi pričakovani lastnik pri vzporednem razpolaganju, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla, nevknjiženi skupni lastnik proti vknjiženemu skupnemu lastniku preden se je v zemljiško knjigo na tem stanju vpisal dobroverni tretji, na splošno pa se jo lahko naperi proti vknjiženemu neresničnemu lastniku.
Ključne besede: lastninska tožba, publicijanska tožba, negatorna tožba, motenjska tožba, izbrisna tožba, popularna tožba, pričakovana pravica, vknjižena pravica, zemljiška knjiga.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 2567; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (785,35 KB)

4.
KONCEPT UČINKOVANJA LASTNINSKE PRAVICE V NOTRANJEM IN ZUNANJEM RAZMERJU
Jani Slapnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo skušam predstaviti na novo uveljavljeni koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, ki se kaže predvsem v drugačnem pogledu na pomen izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v povezavi z učinkovanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v določenih pravnih razmerjih. Koncept namreč temelji na stališču, da v določenih pravnih razmerjih lastninska pravica na nepremičnini preide na pridobitelja že pred samo vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, s čimer prihaja do neke vrste odmika od do sedaj splošno uveljavljenega načela, ki temelji na konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Na utemeljitvah novega koncepta v povezavi z novelirano ureditvijo izbrisne tožbe je v nalogi predstavljen tudi institut lastninske pravice v pričakovanju, ki ga materialna zakonodaja sicer ne ureja, je pa nastal kot posledica razvoja pravne teorije in z njo povezane sodne prakse. V diplomskem delu so uvodoma predstavljene temeljne značilnosti lastninske pravice, pogoji za njeno pridobitev vključno s pomenom vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter v nadaljevanju skozi sodno prakso predstavljen koncept razvoja prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju. Ker gre v osnovi za nov pogled na pomen učinkovanja lastninske pravice v določenih pravnih razmerjih, je namen diplomske naloge takšna razmerja osvetliti ter znotraj njih upoštevajoč nova spoznanja teorije in prakse, predstaviti možnosti glede pravne zaščite predvsem s stališča pridobitelja lastninske pravice. Razmišljanja o učinkih, ki jih ima izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo v določenih pravnih razmerjih skušam na koncu diplomskega dela prenesti tudi v reševanje kolizije dveh stvarnih pravic na nepremičnini.
Ključne besede: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lastninska pravica v pričakovanju, koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, izbrisna tožba
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (415,47 KB)

5.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Vesna Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem v začetku opredelila posest in imetništvo. V nadaljevanju sem opisala lastninsko pravico, njeno pridobitev in varstvo. Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki učinkuje proti vsem, prav tako pa lahko lastnik vsakega izključi iz njene uporabe oz. mu prepreči poseganje vanjo. Tožbe, s katerimi jo varujemo so: lastninska, izbrisna, publicianska, negatorna ter izključitvena. K vsaki izmed njih sem dodala sodno prakso.
Ključne besede: posest, lastninska pravica, lastninska tožba, izbrisna tožba, publicianska tožba, negatorna tožba, izključitvena tožba, etažna lastnina, mejni spor, imisije
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 1899; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (767,98 KB)

6.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Polona Krivonog, 2012, diplomsko delo

Opis: Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki obsega upravičenje stvar uporabljati, uživati, posedovati ter z njo dejansko in pravno razpolagati. Kot eno najbolj temeljnih človekovih pravic jo varujejo mednarodnopravni akti in nacionalne ustavne ureditve. Diplomska naloga uvodoma razlikuje med pojmom posesti in pojmom lastninske pravice ter slednjo podrobneje opredeljuje. Iz bogate sodne prakse je razvidno, da so posegi v lastninsko pravico pogosti in je zato potrebno učinkovito pravno varstvo. Lastnik ima na voljo stvarnopravno ali obligacijsko pravno varstvo za zaščito svoje pravice. Ker so obligacijska razmerja relativna, stvarna razmerja pa učinkujejo absolutno, torej zoper vsakogar, bo stvarno varstvo za lastnika učinkovitejše. Zaradi tega diplomska naloga obravnava predvsem stvarnopravno varstvo lastninske pravice, ki zajema posesorno varstvo v obliki tožbe zaradi motenja posesti in petitorno varstvo, ki zajema lastninsko tožbo, publicijansko tožbo ter negatorno tožbo. Na koncu diplomska naloga opredeljuje tudi pojem imisij in varstvo, ki je na voljo lastniku v primeru takšnih vznemirjanj. Teoretična spoznanja so podkrepljena s pomočjo sodne prakse, kar omogoča lažje razumevanje posameznih institutov.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, tožba zaradi motenja posesti, lastninska tožba, prepovedna tožba, tožba domnevnega lastnika, imisije, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 5467; Prenosov: 1032
.pdf Celotno besedilo (363,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici