| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uspešnost tujih investicij v Sloveniji
Katja Emeršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Tuje investicije so del vsakdanjega poslovanja. Podjetniki nenehno iščejo nove trge, na katerih bi lahko poslovali in vlagali svoj kapital. Pri tem pa se pogosto odločajo za tuje trge, ki so že zelo dobro razviti in je posledično kupna moč višja. Lahko pa se odločijo, da se podajo na trge, ki so še v razvoju in se tam pojavijo kot prvi. Razlogov, zakaj se podjetniki odločijo za poslovanje na določenem tujem trgu, je lahko več. Če jih izpostavimo le nekaj, so to delovna sila, želja po novem obratu ali prevzem določenega podjetja. S tem ko je postalo mednarodno poslovanje vedno bolj v ospredju in so se posledično meje navidezno izbrisale lahko tujih vlaganj v prihodnosti pričakujemo še več. V Sloveniji smo zadnjih nekaj let deležni predvsem tega, da tuje korporacije prevzemajo naša podjetja. Pri tem velikokrat prevzamejo takšna podjetja, ki poslujejo slabo oziroma je uspeh njihovega poslovanja padel, po drugi strani pa imajo dobre proizvode ali storitve in ugledne blagovne znamke oziroma podjetja. Kot primer lahko navedemo prevzem podjetja Laško s strani Heinekena, prevzem Radenske s strani Kofole, prevzem Mercatorja s strani Konzuma. Pri vseh teh primerih so podjetja zašla v težave, poslovala slabše in so potrebovala tuj kapital in zanje. V diplomskem projektu smo proučili kakšno je stanje tujih investicij v Sloveniji in kaj so prednosti in slabosti slovenskega trga. Na podlagi tega smo ugotovili, kaj tuje investitorje privablja k vlaganju kapitala v Slovenijo in kaj jih od tega odvrača. Ugotovili smo, da jih privablja predvsem kompetentna delovna sila in odvrača preveč zapletena birokracija. Proučili smo tudi značilnosti prevzemov in kako je nanje vplivala privatizacija. Kot primere tujih investicij smo izpostavili dva večja prevzema, in sicer prevzem podjetja Laško s strani Heinekena in prevzem Lumarja s strani Green Building Group. V primeru podjetja Laško gre za uspešen prevzem, saj je poslovanje podjetja izboljšalo ter odplačani so bili vsi dolgovi. V drugem primeru, prevzemu podjetja Lumar, pa za slab prevzem, saj se je poslovanje podjetja po prevzemu poslabšalo. Družina Lukić je zaradi tega podjetje dve leti od prevzema odkupila nazaj, ker se v okviru nove družbe niso mogli razvijati. Glede na to, da se bodo prevzemi slovenskih podjetij dogajali tudi v prihodnje, je pomembno opredeliti, ali je bolje, da slovenska podjetja prevzamejo tuja podjetja; ali je bolje, da podjetja ostanejo v slovenski lasti. Mnenja glede tega so zelo deljena. Učimo se lahko na podlagi dosedanjih prevzemov, pa vendar ima vsak prevzem drugačne značilnosti, tako kot je vsako prevzeto podjetje drugačno.
Ključne besede: tuje investicije, prevzem, mednarodno poslovanje, lastništvo, podjetništvo
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 640; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (490,48 KB)

2.
Sledenje lastništva avtomobilov s tehnologijo veriženja blokov
Matevž Gašperin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izdelava in delovanje spletne aplikacije za sledenje lastništva avtomobilov s tehnologijo veriženja blokov. V prvem delu je opisan problem, ki smo ga reševali, ter orodja in tehnologije, ki smo jih uporabili za reševanje le-tega. V glavnem, oziroma praktičnem delu pa je opisana izdelava naše spletne aplikacije in njeno delovanje. Na koncu je predstavljen končni produkt našega dela in pa ugotovitve, do katerih smo prišli med delom in testiranjem.
Ključne besede: spletna aplikacija, tehnologija veriženja blokov, lastništvo avtomobilov
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 350; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Konkurenčnopravni vidik skupnega lastništva institucionalnih vlagateljev z divergentnimi manjšinskimi deleži
Nuša Koželj, 2019, magistrsko delo

Opis: Nedavno so se pojavile empirične raziskave trga ZDA, ki izkazujejo protikonkurenčne učinke skupnega lastništva s strani divergentnih institucionalnih vlagateljev. Predmet magistrske naloge je razmeroma novejši pojav skupnega lastništva, ki se nanaša na situacije, v katerih ima eden oz. več imetnikov deležev podjetja neposredno ali posredno delež v kapitalu enega ali več konkurenčnih podjetij na istem trgu. Skupno lastništvo torej opisuje strukturo, kjer ima določen institucionalni vlagatelj deleže v več horizontalnih konkurentih znotraj iste panoge. Raziskave kažejo, da skupno lastništvo vodi k potencialnim protikonkurenčnim učinkom, kljub relativno nizki ravni deležev, ki se kažejo v višjih cenah. Taki učinki se lahko dosežejo na podlagi številnih mehanizmov, kot so glasovanje, izražanje mnenja na neformalnih srečanjih in določanje nagrad za poslovno uspešnost. Teorija glede skupnega lastništva, navaja, da v kolikor ima posamezni vlagatelj lastniški kapital v več konkurenčnih podjetjih znotraj iste panoge, si bo venomer prizadeval za povečanje celotnega portfeljskega donosa, namesto da bi bil osredotočen na dobiček posameznega podjetja. Posledično skupno lastništvo povzroča, da se konkurenčna podjetja kolektivno obnašajo manj konkurenčno in bolj monopolno, kot bi se sicer, če ne bi imela skupnega lastnika. Na žalost pa koristi, ki jih imajo imetniki deležev na račun diverzifikacije predstavljajo strošek za potrošnike in družbo kot celoto, učinkoviti kapitalski trgi s popolno diverzifikacijo pa posledično pomenijo mrtve izgube za proizvodnjo. Sporna točka priljubljenih razprav glede skupnega lastništva je, ali trenutna zakonodaja omogoča omejitev ravni skupnega lastništva oz. ali so potrebne regulativne prilagoditve, s pomočjo katerih bi zajezili protikonkurenčne učinke skupnega lastništva in s tem tveganja za učinkovito konkurenco. V zvezi z manjšinskimi deleži, se pravo EU o združitvah podjetij opira na test nadzora, ki pa ni nujno skladen z ekonomskim nadzorom, ki pokriva nižje ravni in druge oblike nadzora ali z učinki konkurence, ki izhajajo iz kombinacije sredstev ali interesov konkurentov. Komisija ima izključno pristojnost za pregled koncentracij, ki pomenijo trajno spremembo nadzora pod pogojem presežka določenega praga prometa, neobvladujoči manjšinski deleži pa v ta domet ne sodijo. Druga možnost, ki jo nudi pravo EU, sta člena 101 in 102 PDEU, na podlagi katerih so prepovedani sporazumi, ki omejujejo konkurenco in zlorabe prevladujočega položaja. Vendar pa tako člen 101 kot 102 morda nista najbolj primerna za učinkovito obravnavo pridobitve manjšinskih deležev. V zvezi s členom 101 je sporno, ali bi zgolj pridobitev deležev konstituirala sporazum, katerega cilj ali učinek je omejevanje konkurence. Nadalje, člen 102 zajema zgolj primere, kjer podjetje, ki pridobi manjšinski delež v določenem podjetju, že ima prevladujoč položaj na trgu in bi taka pridobitev deležev v drugem podjetju predstavljala zlorabo. Zdi se, da zakonodaji EU manjka praktično orožje za bodisi ex ante prevencijo bodisi ex post sankcioniranje protikonkurenčnih učinkov horizontalnih lastništev institucionalnih vlagateljev. Na evropskih tleh na žalost še ni vidnih razprav glede konkurenčnopravnega vidika skupnega lastništva. Medtem ko so se posvetovanja Komisije osredotočila na možne reforme nadzora združevanja podjetij, s čimer bi odpravili pravno praznino glede nadzora nad pridobitvami manjšinskih deležev, odgovora na vprašanje glede skupnega lastništva institucionalnih vlagateljev še ni na vidiku. Med vsemi državami članicami je zgolj Nemčija dosledno opozorila na predmetno problematiko.
Ključne besede: skupno lastništvo, omejevalna ravnanja, neobvladujoči manjšinski deleži
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 1267; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (695,73 KB)

5.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 576; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 1022; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
NEENAKOPRAVNA OBDAVČITEV MOTORNIH VOZIL V SLOVENIJI Z DMV
Klavdija Kenk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem morebitne neenakopravne obdavčitve na področju motornih vozil v Sloveniji, ki bi lahko kazala na kršitev temeljnih svoboščin Evropske unije: prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, ki naj bi jih ta zagotavljala svojim državljanom ter kršenje 110. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zakonodaja na področju obdavčitve motornih vozil v Evropski uniji je področje, ki ostaja dokaj neharmonizirano, s čimer posameznim državam ponuja možnost, da vsaka s svojo nacionalno zakonodajo ureja to področje. Morebitna neusklajena področja na področju obdavčitev posameznim državam omogočajo prosto urejanje prihodkov iz naslova davkov in tudi konkurenčnosti trga, pri tem pa ne smejo pozabiti na določila Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hkrati neusklajena zakonodaja in siva področja davkoplačevalce tako rekoč vzpodbujajo h kršitvam in zaobidenjem, še posebno, če jim to omogoča s to problematiko povezana administracija oziroma postopek, kot je na primer evidentiranje lastništva vozil in postopek registracije vozil. Rdeča nit magistrskega dela je analiza razvoja in prilagajanja zakonodaje na področju Davka na motorna vozila in primerjava le-te z ureditvami v Avstriji, Romuniji in na Nizozemskem, ter raziskava sodne prakse tega področja v EU, ki bi potrdila ali ovrgla tezo o neenakopravni obdavčitvi rabljenih motornih vozil.
Ključne besede: Davek na motorna vozila, davek na lastništvo, davek na onesnaževanje, lastništvo vozila, postopek registracije vozil, neenakopravna obdavčitev rabljenih vozil.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1832; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
VPLIV LASTNIŠTVA IN POLITIKE NA PODAJANJE INFORMACIJ V SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJIH
Katja Gregorec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kako politika in lastniki časopisov vplivajo na vsebine v slovenskih tiskanih medijih. Namen diplomskega dela je bil raziskati različne vplive, ki vplivajo na podajanje vsebine, in kako se ti vplivi odražajo na vsebino v slovenskih tiskanih medijih. Skozi raziskovanje smo uporabili več različnih metod dela kot so intervju, anketa in analizo vsebin v štirih slovenskih časopisih, to so Delo, Večer, Slovenske novice in Finance. Novinarstvo dojemamo kot zelo pomemben poklic, ki nam vsakodnevno ponuja informacije, zato je objektivnost novinarjev in preprečevanja različnih vplivov na vsebino zelo pomembno. Rezultati raziskave so nam pokazali, da vplivi na medije vsekakor obstajajo, vendar so dobro prikriti ali pa jih novinarji znajo sami v veliki meri izločiti.
Ključne besede: mediji, informacije, politika, lastništvo
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Pravni vidiki lastništva živali - s primerjavo ureditve v Italiji
Taja Požru, 2015, diplomsko delo

Opis: Živali nimajo tistih lastnosti, ki so svoje le človeškim bitjem. Odsotnost prištevnosti, svobodnega odločanja in razuma jim onemogoča, da bi prevzemale upravičenja in dolžnosti. Manjkajoče lastnosti bi tako omogočale, da bi bile v pravu obravnavane kot subjekti. Že od samega obstoja človeštva, nam predstavljajo pomembno vlogo. Sprva kot sredstva za doseganje človekovih interesov, pa vse do čustvene navezanosti. Živali vplivajo tudi na razvoj pravnega sistema. Sprva so to področje urejali le z odločbami, ki so živali opredeljevale kot del premoženja gospodarja, sčasoma pa so v ospredje prešli modernejši cilji ohranitve biotske raznovrstnosti. Že stoletja se razvijajo zahtevnejše filozofske teorije o njihovem vplivu, psihologi in medicina razvijajo vedno več terapij zdravljenja bolezni s pomočjo le teh, ukvarjajo pa se z najbolj zahtevnimi pravnimi vprašanji, kot je na primer podelitev pravne subjektivitete v smislu živalskih pravic. Tako slovenski pravni red kot drugi veliki civilni zakoniki opredeljujejo žival kot stvar, nad katero lahko človek načeloma prosto razpolaga. Zaradi spoznanja, da živali ne moremo enačiti npr. z avtomobilom, jim pravni redi namenjajo posebno varstvo z nacionalnimi in mednarodnimi akti, tako da jim že priznavajo določene pravice. Sodobni zoofili in animalisti so mnenja, da je tudi živalim potrebno priznati t.i. živalske pravice, s katerim, bi se zavezovalo k pravilnemu ravnanju. Temelj tega prepričanja pa so spoznanja, da so nekatere živali, ki so ˝psihično višje razvite˝, sposobne pomnjenja ter čutenja trpljenja, zadovoljstva, želje, lastnosti, ki so bile do nedavnega lastne samo človeku. Regan se zavzema, da bi imeli ljudje moralne dolžnosti, ki preprečujejo izkoriščanje živali za prehrano, lov, poskuse, živalske vrtove in podobno. Ko stopimo skozi vrata na ulico lahko opazimo, koliko posameznikov ali družin, se je odločilo za nakup ali posvojitev hišnega ljubljenčka. Tudi v primeru divjih živali lahko opazimo močen porast slednjih. Ta porast pa v zadnjem času kmetom predstavljala velike nevšečnosti in stroške za zaščito svojih pridelkov in čred. Če smo včasih zelo redko videli srno med nabiranjem gob, je danes srečanje z divjadjo že skoraj vsakdanja stvar. Živali so že tako močno navajene na človeško prisotnost, da se brez strahu približujejo tudi stanovanjskim hišam. Zaradi velikega porasta živali je dolžnost zakonodajalca, da uredi to področje in tako vzpostavi sožitje med človekom in živaljo. Pogoste interakcije z njimi in verjetno tudi pomanjkljiva skrb s človeške strani, pripelje do povzročitve škode, za katero sama žival zaradi svoje narave, odsotnosti zavesti in pravne sposobnosti ne more biti nosilec odgovornosti. V diplomski nalogi je predstavljeno lastništvo živali. Doktrina se je v opredelitvi problema zavzela za izraz imetništvo, ker gre za širši pojem, saj zajema že samo detencijo. Poleg tega pa srečamo v razmerju do živali tudi primerjavo med lastnikom in skrbnikom. Razlika med njima je v tem, da je lastnik oseba, ki je opisana v centralni register psov, skrbnik, pa je oseba, ki dejansko za žival skrbi. . V primerjavi z italijanskim civilnim zakonikom. Slovenski pravni red deli živali na domače in divje. V obeh primerih se priznava pravni standard nevarne živali, ki bistveno vpliva na opredelitev odgovornosti. Glede na to, da se državi razlikujeta v sistemih, saj je Slovenija prevzela germanski model, Italija pa romanski, je namen diplomske naloge tudi v ugotoviti, ali se sistema na tem področju bistveno razlikujeta. Ker nam zakonodaja ne nudi/podaja konkretnih podatkov, sem pojme in dolžnosti imetnika predstavila s sodno prakso in tako podrobneje razložila vidike lastništva živali. Zaradi povečanega števila živali bodisi v urbanem okolju, kakor tudi v gozdovih, je imetnikom živali in vozil na voljo zavarovanje za take škodne primere.
Ključne besede: odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, divja žival, domača žival, nevarna žival, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbništvo, lastništvo, pogodbeno zavarovanje.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (996,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici