| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja
Jernej Jerebic, 2022, diplomsko delo

Opis: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede. Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Ključne besede: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Ključne besede: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 939; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (161,20 KB)

3.
ANALIZA KAPITALSKE STRUKTURE PODJETJA "X"
Jernej Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem razložil vrste priskrbe kapitala za podjetje, v nadaljevanju privila financiranja, katera sem analiziral na konkretnih podatkih podjetja. V zadnjem delu sem predstavil stroške financiranja ter v praktičnem delu nekaj kazalnikov.
Ključne besede: financiranje, lastniški kapital, posojilni kapital, finančna struktura
Objavljeno v DKUM: 04.11.2016; Ogledov: 1716; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (991,34 KB)

4.
FINANČNA ANALIZA PODJETJA X S POUDARKOM NA DOBIČKONOSNOSTI LASTNIŠKEGA KAPITALA
Marija Bovha, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo podjetje X, da bi ugotovili uspešnost njegovega poslovanja s pomočjo računovodskih informacij, ki jih pridobimo iz izkaza bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Spremljamo, primerjamo in analiziramo podatke za poslovni leti 2013 in 2014. Po izvedbi finančne analize podamo sodbo o uspešnosti finančnega poslovanja podjetja. Podjetje X nima svoje računovodske službe, ampak zunanje računovodstvo, ki pa finančne analize za potrebe lastnikov podjetja še ni nikoli izvedla. Lastnike podjetja X zanima dosežena struktura in možnost za povečanje dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Na podlagi izračunov nekaterih finančnih kazalcev vodstvo podjetja sprejme nujne finančne odločitve, ki imajo pomemben vpliv na finančno moč podjetja. Lastniki izrazijo velik interes za dolgoročno rast tržne vrednosti podjetja, saj nosijo največje tveganje v primeru izgube vsega svojega premoženja, ki so ga vložili v podjetje. Izredno neugodne gospodarske razmere v Sloveniji in svetu so občutno vplivale na uspešnost poslovanja podjetja X. Glede na dejstvo, da je podjetje X v letu 2014 ustvarilo čisto izgubo poslovnega leta, je vodstvo podjetja skupaj z lastniki soglasno sprejelo nujno odločitev, da se vsem zaposlenim zmanjšajo plače. V diplomskem delu so predstavljene še druge pomembne finančne odločitve lastnikov in vodstva podjetja, ki bodo vplivale na dolgoročno večanje tržne vrednosti podjetja kot najpomembnejšega cilja lastnikov kapitala.
Ključne besede: podjetje, finančna analiza, računovodske informacije, lastniški kapital
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (670,27 KB)

5.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2939; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
KLJUČNE DILEME PODJETNIKOV V PROCESU IZGRADNJE STARTUP-OV
Matej Marič, 2013, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je gonilna sila vsakega gospodarstva. Uspeti v današnjem času je izjemno težka naloga. Na začetku ustanavljanja podjetja je pomembno, da vemo, katere so najpomembnejše odločitve, ki jih bomo morali sprejeti. Pri tem moramo narediti čim manj napak. Zaradi pomembnosti teh odločitev za sam nadaljnji razvoj podjetja smo se odločili, da bomo proučili in predstavili dileme, ki se najpogosteje pojavljajo v začetkih ustanavljanju podjetij. V prvem delu diplomskega seminarja smo se osredotočili na pojem start-up podjetništva. Predstavili smo kaj je start-up podjetništvo, kakšen je pomen start-up podjetništva, kaj je podjetniški trikotnik ter posamezne elemente podjetniškega trikotnika. To so ideja, kapital in ekipa. V drugem delu diplomskega seminarja smo se osredotočili na našo temo ključnih dilem v začetkih ustanavljanja start-up podjetništva. Predstavljene so tri ključne dileme, in sicer dileme povezane s kariero, dileme povezane z iskanjem ekipe in dileme povezane po ustanovitvi ekipe. Vsaka izmed dilem ima še vrsto drugih pod dilem. Tudi te smo natančneje predstavili. Sem lahko štejemo odločitve o vlogah, nagradah, razmerjih, soustanoviteljih, lastniških deležih, zaposlovanju in investiranju. Na vse te odločitve pa po navadi vpliva družina, kultura in drugi dejavniki, s katerimi smo odraščali. Na koncu drugega dela smo predstavili še sklepna spoznanja o dilemah, s katerimi se bo, ali pa se je že srečal vsak podjetnik pri ustanovitvi podjetja. V tretjem delu diplomskega seminarja smo predstavili intervju z glavnim ustanoviteljem podjetja Ocean Orchids trgovina in storitve d.o.o.. Glavni ustanovitelj tega podjetja je Roman Ferenčak, ki ima tudi največji lastniški delež podjetja. Podjetja je ustanovil s pomočjo soustanovitelja Tomaža Jevšnika. Podjetje najdemo v Dobrovniku v Prekmurju, ukvarjajo pa se s proizvodnjo orhidej. Na koncu tretjega dela diplomskega seminarja smo naredili primerjavo med teoretičnimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami podjetnika, kar je prikazano tudi v tabeli 7.
Ključne besede: start-up, ključne dileme, podjetnik, proces izgradnje, ideja, kapital, ekipa, kariera, vloga, nagrada, lastniški delež, zaposlovanje, investiranje.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 2327; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (995,70 KB)

7.
PRISKRBA VIROV FINANCIRANJA V VELIKIH PODJETJIH
Sara Pristovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Na podlagi kriterijev razvrščanja podjetij, smo v skladu z v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah opredelili veliko podjetje. Velika podjetja imajo na razpolago veliko različnih načinov za pridobitev virov financiranja. Ker je finančno tržišče bolj prilagojeno velikim podjetjem, z dostopom do virov financiranja nimajo težav. Financiranje je proces, ki odloča o priskrbi različnih virov financiranja, obsega aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in aktivnosti pridobivanja virov financiranja. Podjetja potrebujejo sredstva zaradi različnih namenov, kot so razvoj, širitev, preživetje na trgu, funkcioniranje poslovanja ali za splošne namene. V našem diplomskem delu smo spoznali vse možne oblike priskrbe virov financiranja v podjetjih. Ugotovili smo, da nam je na razpolago pestra izbira. Izbiramo lahko med notranjimi in zunanjimi viri financiranja. Med notranje financiranje štejemo nerazdeljen dobiček, amortizacijo in druge notranje vire, med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki, krediti, subvencije in posebne zunanje oblike (lizing, faktoring, forfeting). Podjetja lahko finančna sredstva pridobivajo tudi z vidika lastništva, iz lastniških in dolžniških virov. Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri, kapitalski vložki in subvencije. V okvir dolžniškega kapitala pa uvrščamo kreditne oblike in posebne zunanje oblike. Spoznali smo, da je zelo pomembno, da znajo podjetja najti pravi vir financiranja in se odločiti o njegovi ceni. Pri odločitvi o virih financiranja je treba poiskati najboljšo rešitev, ki se prilagaja optimalni finančni strukturi sredstev v podjetjih. Vsak vir ima svojo ceno in predstavlja strošek za podjetja. Pri tem si lahko pomagamo z izračunom posameznih stroškov. Ugotoviti in oceniti je potrebno stroške lastniškega in stroške dolžniškega kapitala, potem pa tehtati povprečni strošek kapitala, saj imajo različna podjetja tudi precej različno ciljno finančno strukturo. Na ta način si lahko podjetja zagotovijo najugodnejše financiranje, ki je potrebno za uspešno poslovanje. Na primeru podjetja »X« d. d. smo spoznali osnovne vire financiranja. Načine financiranja podjetja smo razbrali iz bilance stanja. Pri analizi finančnega položaja smo si pomagali tudi z izračuni različnih finančnih kazalnikov. Iz ugotovitev lahko povzamemo, da se podjetje »X« d. d. v veliki meri financira z zunanjimi viri. Kot najpogostejša oblika se pojavljajo dolgoročni in kratkoročni krediti. Finančna struktura tako prikazuje manjši delež lastniškega kapitala in večji del dolžniškega kapitala. Na poslovanje podjetja z negativnimi učinki močno vpliva finančna kriza, ki vpliva na visoko stopnjo zadolženosti.
Ključne besede: veliko podjetje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, stroški virov financiranja, lastniški kapital, dolžniški kapital, finančni kazalniki.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2314; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Managerski odkupi po svetu in v Sloveniji
Rok Gričnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Managerski odkup se pogosto uporablja pri strateškem prestrukturiranju podjetij. Predstavlja prevzem podjetja s strani njegovega managementa z zadolžitvijo na podlagi zastave osebnega premoženja. Je najpogostejša oblika prevzema z zadolžitvijo, pri kateri prevzemnik praviloma ustanovijo družbo, najpogosteje z nizkim (praviloma celo minimalnim) osnovnim kapitalom, katere osrednji namen je izvedba aktivnosti, potrebnih za pridobitev kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo kontrolnega svežnja njenih delnic. Razvoj MBO-koncepta se je pričel v začetku 60tih let v angloameriškem gospodarskem območju. Na začetku so se managerski odkupi pojavljali pri prevzemih manjših obratov, pravnih služb, svetovalnih podjetij in manjših poslovalnic. V 80-tih letih pa se je začel t.i. MBO ''Boom''. Sprva v ZDA nato se je razširil v Veliko Britanijo in nazanje tudi na kontonentalno Evropo. Glavni vzrok za takšen porast MBO transakcij je sprememba mentalitete financiranja na trgih. V osnovi poznamo tri vrste managerskih odkupov: iz strani notranjega, zunanjega managementa ali iz strani institucionalnega investitorja. Pri tem pa je značilnost vsakega managerskega odkupa, da je sestavljen iz treh faz : faze evalvacije oz. ocenitve, faze investiranja in faze umika. Vsaka od treh faz s svojimi značilnostmi vpliva na uspešnost odkupa. Za managerarski odkup so primerna predvsem nezadolžena podjetja z visokim denarnim tokom, ki delujejo v perspektivni panogi. Managerski odkup namreč obremeni del pozitivnega denarnega toka, saj se z njim po navadi poplačajo dolgovi, najeti za prevzem. Velik vpliv na uspešnost prevzema pa ima seveda tudi sama managerska ekipa. V večini primerih prevzem ni mogoče izpeljati brez dolžniškega kapitala iz strani drugih investitorjev kot so banke, zavarovalnice in različni skladi tveganega kapitala. V svetu in zahodni Evropi so managerski odkupi praksa že vrsto let. Zaradi precejšnjega števila managerski odkupov v zadnjih nekaj letih pa so postali MBO-ji zelo aktualna tema tudi v Sloveniji. Glede na napovedi lahko pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnje še povečal. Predstavljajo drugo fazo privatizacijskega procesa v Sloveniji oziroma konsolidacijo lastništvo, medtem ko je bila prva faza privatizacija družbenega premoženja. Za podjetja so večinoma koristni, saj z njimi podjetja dobijo aktivne lastnike. V Sloveniji je javno mnenje glede managerskih odkupov zelo negativno. Ljudje jemljejo managerske odkupe zgolj kot bogatenje posameznikov s pomočjo tujega kapitala. Res pa je, da smo bili v Sloveniji priča tudi netransparentnim in zakonsko vprašljivim managerskim odkupom. Država ne more regulirati kapitalske strukture podjetja in odločitve managementa, mora pa poskrbeti za transparentnost in preprečiti kopičenje kapitala samo na enih mestih.
Ključne besede: Managerski odkup v Sloveniji, MBO v Angliji, MBO v Nemčiji, MBO v Združenih državah Amerik, prevzem z zadolžitvijo, privatizacija, dolžniški kapital, lastniški kapital
Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 3340; Prenosov: 44

9.
FINANCIRANJE MEDNARODNEGA PODJETJA Z DOLŽNIŠKIM IN LASTNIŠKIM KAPITALOM
Žiga Balič, 2010, diplomsko delo

Opis: Korporacija je gospodarska organizacija, ki jo tvori več istovrstnih ali sorodnih podjetij s skupnim ciljem. So umetno ustvarjene in so pred sodišči obravnavane enako kot fizične osebe, torej lahko kupujejo in prodajajo dobrine, vstopajo v pogodbe, tožijo in so tožene ter drugače sodelujejo v družbenem okolju. Poznamo javne, zasebne, zaprte in neprofitne korporacije. Mednarodno korporacijo sestavlja matično podjetje ter še vsaj pet ali šest podružnic v tujini. Mednarodne korporacije imajo prednosti in slabosti. Kapital, s katerim se financirajo korporacije, delimo na lastniški in dolžniški kapital. Glavna razlika med njima je v pravici do upravljanja podjetja (lastniški kapital jo načeloma ima, medtem ko dolžniški ne), v vrstnem redu poplačila sredstev ob stečaju podjetja (dolžniški ima prednost pred lastniškim), v ročnosti (pri dolžniškem je določena, medtem ko pri lastniškem ni) in davčni obravnavi (obresti so davčno priznan odhodek, medtem ko dividende niso). Lastniški kapital je dražji od dolžniškega, saj je investitor izpostavljen večjemu tveganju. Lastniški kapital delniške družbe je v obliki delnic. Podjetje lahko izda prednostne ali navadne, redne delnice. Glavna razlika med njima je, da prednostne delnice običajne ne prinašajo glasovalne pravice in so v primeru stečaja poplačane pred navadnimi. Podjetje se lahko financira z dolžniškim kapitalom v obliki posojil, komercialnih zapisov ali izdaj obveznic. Na strošek financiranja z dolžniškim kapitalom vplivajo: ročnost financiranja, velikost izposojenega kapitala, kreditno tveganje dolžnika, raven obrestnih mer, likvidnost, valuta in obdavčenost. Poznamo več različnih vrst posojil in obveznic. Glavna razlika pri financiranju med mednarodnim in domačim podjetjem je, da je mednarodno podjetje sposobno pridobiti praktično neomejeno količino kapitala po enaki mejni ceni. Cena kapitala za podjetje se zviša, kadar zviša svojo zadolženost do te mere, da mu začne padati bonitetna ocena. Podjetje, ki se financira na nelikvidnem, segmentiranem ali premalem kapitalskem trgu, bo moralo obvezno najti nove vire financiranja, če bo želelo ohraniti svojo dolgoročno konkurenčnost. Dostop do mednarodnega kapitalskega trga ima izreden pomen tudi za NLB Skupino, ki v 17 državah zaposluje več kot 8000 ljudi. V obdobju zadnjih petih let se je pretežno financirala s sindiciranimi posojili, izdajami obveznic in dokapitalizacijama. Na mednarodnem finančnem trgu je bilo pridobljenih kar 94 % vseh dolžniških virov. Izjemnega pomena pri pridobivanju sredstev je so imeli mednaroden ugled, korekten odnos s poslovnimi partnerji in dobre bonitetne ocene skupine.
Ključne besede: Ključne besede: mednarodna korporacija, lastniški kapital, dolžniški kapital, delnice, obveznice, posojila, NLB Skupina.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2010; Ogledov: 2888; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (654,72 KB)

10.
ANALIZA STRUKTURE VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU GORENJE d.d.
Barbara Čuješ, 2010, diplomsko delo

Opis: Financiranje podjetja je proces, ki mu zagotavlja nemoteno poslovanje, varnost, neodvisnost in donosnost. V podjetju se nanaša na priskrbo in uporabo sredstev, gospodarjenje z njimi, vračanje sredstev njihovim virom, razporejanje finančnih izidov in s tem nastala finančna razmerja. Da bi bilo podjetje pri financiranju kar se da gospodarno, mora upoštevati tudi določena načela in pravila financiranja. Priskrba sredstev podjetju je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja. O notranjem financiranju govorimo, kadar podjetje uporabi lastne vire za financiranje svojega poslovanja. Pri tem lahko gre za samofinanciranje, kot so nerazdeljeni čisti dobiček, dobiček poslovnega leta in amortizacija. Pri zunanjem financiranju pa gre za pritok kapitala v podjetje od zunaj, in sicer z najemom kreditov ali z novim lastniškim kapitalom. Med oblike zunanjega financiranja uvrščamo kapitalske vložke, kredite, subvencije in financiranje s posebnimi oblikami financiranja. Zunanji viri financiranja torej predstavljajo sekundarni vir financiranja podjetja, s katerim podjetje dopolnjuje notranje vire financiranja. Podjetje Gorenje d.d. se financira tako z lastniškim kot tudi z dolžniškim kapitalom. Lastniško financiranje je omogočeno z doseženim čistim dobičkom in amortizacijo. Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja pa so krediti in obveznosti do dobaviteljev. Gorenje d.d. v svoji finančni strukturi prikazuje manj lastniškega in več kot polovico dolžniškega kapitala. Obravnavano podjetje sem analizirala tudi s pomočjo kazalnikov, ki so pokazali, da so bili najboljši rezultati v letu 2007. Tako kazalniki financiranja, ki omogočajo presojo ugodnosti sestave obveznosti do virov sredstev, kazalniki investiranja, ki omogočajo presojo ugodnosti sestave sredstev poslovnega subjekta, kazalniki plačilne sposobnosti kot tudi kazalniki gospodarnosti in donosnosti, pod čemer razumemo ugodno razmerje med doseženim finančnim rezultatom in vloženimi sredstvi. Gorenje d.d. je bilo v vseh treh letih plačilno sposobno in tudi uspešno podjetje, saj je v proučevanem obdobju poslovalo pozitivno, v vseh treh letih pa je doseglo tudi čisti dobiček.
Ključne besede: financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, lastniški kapital, dolžniški kapital, stroški kapitala, kazalniki
Objavljeno v DKUM: 25.08.2010; Ogledov: 4656; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (700,10 KB)

Iskanje izvedeno v 3.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici