1. |
2. POVEČANJE VARNOSTI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Z VGRADNJO DODATNEGA DIZELSKEGA AGREGATADanijel Vuk, 2012, diplomsko delo Opis: Jedrska nesreča na Japonskem je botrovala cilju diplomskega dela raziskati in predstaviti zanesljivost in varnost Nuklearne elektrarne Krško ob predpostavki, da primerjamo obstoječe stanje z možnostjo vgradnje dodatnega dizel agregata. Z namenom zagotavljanja stalne električne energije jedrskemu objektu in s tem povezano zmanjšanje možnosti poškodb sredice ob popolnem izpadu električne energije so na začetku predstavljene možnosti, s katerimi bi Nuklearna elektrarna Krško lahko zagotovila večjo varnost. Podano je obstoječe stanje Nuklearne elektrarne Krško s pripadajočimi faktorji zanesljivosti in ocenami tveganja, ter prednosti, ki bodo nastopile z vgradnjo dodatnega dizel generatorja. Izvedeni so izračuni kratkostičnih in normalnih obratovalnih razmer, ki bodo osnova za dimenzioniranje in izbiro opreme, za tretji dizel agregat.
Ključne besede: proizvodnja električne energije, Nuklearna elektrarna Krško, dizel agregat, varnost, lastna raba, verjetnostne varnostne analize, kratkostični tokovi.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 3299; Prenosov: 223
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
3. ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAPAJANJA PRELIVNIH POLJ NA SPODNJI SAVIPrimož Mešiček, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo vsebuje predstavitev spodnjesavske verige hidroelektrarn, podroben opis hidroelektrarne Boštanj, lastne rabe, nujne lastne rabe in prelivnih polj s segmentnimi zapornicami. Opisan je tudi način delovanja in vodenje hidroelektrarne Boštanj v normalnem obratovalnem stanju, v stanju okvar in pri pojavu visokih voda. Diplomsko delo vsebuje opise prehodnih pojavov, ki nastanejo pri izpadu napajanja lastne rabe, vključitvi diesel agregata in pri vklopih različnih porabnikov.
Ključne besede: proizvodnja električne energije, hidroelektrarne, prelivno polje, lastna raba, napajanje, diesel agregat
Objavljeno v DKUM: 09.10.2011; Ogledov: 3234; Prenosov: 224
Celotno besedilo (19,13 MB) |
4. LASTNA IMENA V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKUPetra Savnik, 2009, diplomsko delo Opis: Lastna imena predstavljajo precejšen in pomemben del našega vsakdanjega besedišča. Pričujoče diplomsko delo dokazuje, da so lastnoimenske danosti v določenem jezikovnem sestavu lahko tudi zanimivo raziskovalno področje. Poglavitni namen pri tem je bil namreč zasledovati jezikovno normo lastnih imen skozi izbrane normativne priročnike 20. stoletja (izjema je Levčev pravopis iz leta 1899), pri čemer smo področje lastnoimenskosti pregledali (zlasti) z vidika pisanja velike začetnice in oblikoslovnih lastnosti lastnih imen (predvsem sklanjatvenih posebnosti), obrobneje pa smo se dotaknili tudi prevzemanja lastnih imen. Naš dodatni namen je bil predstaviti še posamezne kritične odzive na aktualno nosilno pravopisno izdajo (seveda v zvezi z lastnimi imeni), na določenem vzorcu devetošolcev pa smo želeli tudi preveriti (pravilno) rabo lastnih imen. Interpretacija uporabljenih virov je temeljila na deskriptivni raziskovalni metodi, pri zgodovinskem pregledu lastnih imen po posameznih normativnih priročnikih sta bili ob njej uporabljeni zgodovinska in komparativna metoda, pri preverjanju rabe lastnih imen pa metodi analize in sinteze. Razvojni pregled knjižnojezikovne norme lastnih imen kaže, da je ta v svojem bistvu dokaj kompleksna, zlasti pa nestabilna, nedosledna in nedorečena, o čemer pričajo številni kritični odzivi (na aktualno normo) ter nekompetentnost konkretnih uporabnikov pri njeni praktični rabi.
Ključne besede: lastna imena, pravopis lastnih imen, oblikoslovje lastnih imen, prevzemanje lastnih imen, slovenski knjižni jezik, raba lastnih imen.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2009; Ogledov: 4632; Prenosov: 578
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
