| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LASTNA IMENA V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU
Petra Savnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Lastna imena predstavljajo precejšen in pomemben del našega vsakdanjega besedišča. Pričujoče diplomsko delo dokazuje, da so lastnoimenske danosti v določenem jezikovnem sestavu lahko tudi zanimivo raziskovalno področje. Poglavitni namen pri tem je bil namreč zasledovati jezikovno normo lastnih imen skozi izbrane normativne priročnike 20. stoletja (izjema je Levčev pravopis iz leta 1899), pri čemer smo področje lastnoimenskosti pregledali (zlasti) z vidika pisanja velike začetnice in oblikoslovnih lastnosti lastnih imen (predvsem sklanjatvenih posebnosti), obrobneje pa smo se dotaknili tudi prevzemanja lastnih imen. Naš dodatni namen je bil predstaviti še posamezne kritične odzive na aktualno nosilno pravopisno izdajo (seveda v zvezi z lastnimi imeni), na določenem vzorcu devetošolcev pa smo želeli tudi preveriti (pravilno) rabo lastnih imen. Interpretacija uporabljenih virov je temeljila na deskriptivni raziskovalni metodi, pri zgodovinskem pregledu lastnih imen po posameznih normativnih priročnikih sta bili ob njej uporabljeni zgodovinska in komparativna metoda, pri preverjanju rabe lastnih imen pa metodi analize in sinteze. Razvojni pregled knjižnojezikovne norme lastnih imen kaže, da je ta v svojem bistvu dokaj kompleksna, zlasti pa nestabilna, nedosledna in nedorečena, o čemer pričajo številni kritični odzivi (na aktualno normo) ter nekompetentnost konkretnih uporabnikov pri njeni praktični rabi.
Ključne besede: lastna imena, pravopis lastnih imen, oblikoslovje lastnih imen, prevzemanje lastnih imen, slovenski knjižni jezik, raba lastnih imen.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3612; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Primerjava slogovnih sredstev v izvirniku in prevodu stripa "Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika"
Gordana Lešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi so prikazana pomembnejša slogovna sredstva, ki jih pri prevodu stripa ne smemo zanemariti, saj podajajo pomembne informacije. Ta slogovna sredstva so osebna lastna imena, medmeti in frazemi. Namen diplomske naloge je prikazati in opisati izbrana slogovna sredstva, ki se pojavljajo v stripu Mikija Mustra Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika – Turki, Turki in težave, ki nastajajo pri prevajanju le-teh. Temu sledi analiza izbranih primerov osebnih lastnih imen, medmetov in frazemov. Za analizo pa primerjava izhodiščnega besedila oz. primerov s prevodom. Primerjava bo pokazala ali je prevajalka ustrezno prevedla strip ter ali je v primeru neustreznega prevoda prišlo do razlike med slogom izvirnika in prevoda. S pomočjo analize želimo tudi ugotoviti v kolikšni meri sprememba sloga vpliva na prevod stripa kot celoto.
Ključne besede: strip, slog, slogovna sredstva, medmeti, osebna lastna imena, frazemi, prevod.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2547; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

3.
Prevajanje lastnih imen - otroška literatura
Sara Marčun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda. Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) … V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti. V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (727,95 KB)

4.
Zemljepisna lastna imena v Večeslavcih
Mihaela Koletnik, Zdenka Holsedl, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, zemljepisna imena, lastna imena, Večeslavci
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 551; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

5.
PREVAJANJE LASTNIH IMEN V FANTAZIJSKI LITERATURI
Boštjan Kmetec, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom prevajanja lastnih imen v fantazijski literaturi. Najprej smo orisali teorijo prevajanja in problem prevajanja lastnih imen, nato pa se posvetili še žanru fantazijske literature. Za potrebe naloge smo izbrali kultno delo tega žanra, Tolkienovega Gospodarja Prstanov, ki že desetletja buri domišljijo bralcev vseh starosti po vsem svetu. Slovenci smo eni redkih narodov, ki lahko delo beremo v dveh različnih slovenskih prevodih, nam pa je to dalo edinstveno priložnost ne zgolj primerjati prevoda z izvirnikom, pač pa tudi primerjati oba prevoda med seboj. Ogledali smo si, kako so se prevajanja lastnih imen hobitov lotili prevajalci obeh prevodov, ali so se odločili imena zgolj prenesti ali pa so jih prevedli v slovenščino. Ugotovili smo, da so pomenonosna imena likov v obeh primerih prevedena, kar se zdi kot najbolj smiselna prevodna rešitev. To je konec koncev od prevajalcev zahteval tudi avtor dela, ki je prevajalcem v pomoč spisal precej napotkov. Po analizi in primerjavi smo ugotovili, da se je avtorjevih navodil bolj zvesto držal prevajalec drugega prevoda, ki je tudi sicer svoje delo opravil bolje od trojice, ki se je podpisala pod prvi slovenski prevod knjige.
Ključne besede: prevajanje, lastna imena, fantazijska literatura, Tolkien, Gospodar Prstanov
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (727,88 KB)

6.
FANTAZIJSKI ROMAN IME VETRA V SLOVENSKEM PREVODU
Suzana Jus, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih postajajo poleg fantazijske literature za otroke vse bolj priljubljeni tudi fantazijski romani za mladino in odrasle. Tako je lani na police knjigarn prišel slovenski prevod Rothfussovega romana Ime vetra. Ta specifični žanr je za prevajalca posebej trd oreh – zaradi dolžine literarnega dela potrebuje poleg izpiljenega znanja jezika, natančnosti in iznajdljivosti tudi dobršno mero potrpljenja, če želi, da je delo prevedeno dobro in dosledno. Pri tem je pomembno, da skuša poleg vsebine čim bolj ohraniti tudi slog literarnega besedila. V romanu Ime vetra najdemo vrsto slogovnih sredstev, zato me zanima, kako uspešno jih je prevajalec prenesel v slovenski jezik. Predstavila bom primere izbranih osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen, časovno zaznamovanih izrazov ipd. ter preverila, ali se izhodiščno in ciljno besedilo ujemata. Primerjava bo pokazala, katere prevajalske postopke oz. strategije je prevajalec izbral pri prenosu iz enega jezika v drugega ter v kolikšni meri je posegel v izvirnik. Želim ugotoviti, ali so posamezni slogovni premiki vplivali tudi na končni slog prevoda in ali se slog prevoda zaradi tega razlikuje od sloga izvirnika.
Ključne besede: fantazijski roman, Ime vetra, prevajanje, prevajalske metode, slog, slogovna sredstva, lastna imena, stilno zaznamovane besede, arhaizmi, okazionalizmi
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1191; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen
Lora Nadelsberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen smo ugotovili, da kljub predpisani normi v Slovenskem pravopisu 2001 glede tvorbe svojilnih pridevnikov prihaja do razhajanj med rabo in pravili, še posebej to velja za tuja imena, kjer se pisna podoba razlikuje od izgovora. V teoretičnem delu smo pregledali relevantne razprave s področja tvorbe svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen in izpostavili ključna jezikoslovna merila, ki pišoče usmerjajo pri pravilni tvorbi in zapisovanju svojilnih pridevnikov. V sklopu empiričnega dela smo najprej osnovali tri glavne skupine imen glede na obrazilo, nato pa smo iz Velikega splošnega leksikona (2006) izpisali moška lastna imena na črko A, zabeležili njihovo izgovarjavo, dodali rodilniško obliko in izvor ter vse troje upoštevali pri izpeljavi svojilnih pridevnikov. Naslednji korak empiričnega dela je bila izvedba vprašalnika, ki ga je izpolnilo 60 intervjuvancev (30 študentov slovenščine in 30 neštudentov). Z njim smo želeli preveriti razkorak med rabo in pravili, predstavljenimi v teoretičnem delu. Z analizo vprašalnikov smo ugotovili, da vprašani nepravilno rabijo svojilnopridevniško obrazilo -in za ženski spol pri samostalnikih druge moške sklanjatve. Prav tako smo opozorili na visok delež (70 %) nepravilnih zapisov iz imena, kjer samoglasnik izpade, pa so ga intervjuvanci pustili (Aachenov namesto Aachnov). Izpostavili smo pogostejšo nepravilno rabo svojilnopridevniškega obrazila pri imenih tipa Aleksejev (Aleksejevov), kjer norma sicer predpisuje rabo rodilnika. V teoretičnem delu smo izpostavili v SP 2001 dopuščene dvojničnosti, pogostost pojavljanja ene in druge variante pa smo preverili med intervjuvanci z vprašalnikom. Razmerje v rabi svojilnega pridevnika Anuszkiewiczev/Anuszkiewičev je opazno v prid prvi varianti, in sicer s kar 95,2 %. Prav tako pri imenih tipa Aillaud [ajó] prevladuje raba svojilnopridevniškega obrazila -ov v primerjaviz z dopuščeno varianto obrazila -ev. Analiza romunskega imena Antonescu, iz katerega lahko tvorimo svojilni pridevnik Antonescov ali Antonescujev, je pokazala več pojavitev za prvo varianto (64,4 %). V teoretičnem delu smo ugotovili, da se pišoči težko znajde med pravili glede večdelnih imen, saj vsebujejo več posebnosti znotraj skupin, kar smo potrdili tudi z nizkim številom pravilnih zapisov svojilnih pridevnikov iz teh imen (v povprečju le 36,72 %).
Ključne besede: besedotvorje, svojilni pridevnik, moška osebna lastna imena
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 433; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici