| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1859; Prenosov: 126
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Primerjava metod za merjenje notranjih premerov
Jakob Žiljcov, 2010, diplomsko delo

Opis: V tehniški praksi se za prenos točnih mer na določene merilne inštrumente uporabljajo tako imenovani kalibracijski obroči različnih dimenzij. Te obroče, ki so praviloma zelo točno in fino obdelani je potrebno periodično na določeni globini in v določeni smeri premeriti. V laboratoriju za tehnološke meritve imamo možnost meriti kalibracijske obroče na treh različnih merilnih napravah in sicer na univerzalnem merilniku dolžine ULM 01- 600C, z laserskim interferometrom v kombinaciji s koordinatno merilno napravo (KMN)- ZEISS ter izključno s KMN - ZEISS UMC-850. Namen moje naloge je na osnovi primerjalnih meritev 32 kosov obročev določiti najoptimalnejšo metodo merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati raznolikost možnosti merjenja merilnih kalibrov kar je določeno s težo, dimenzijo in tudi obliko (tri kraki kalibri).
Ključne besede: koordinatna merilna tehnika, laserski interferometer, notranji premer, merilna negotovost, umerjanje
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2359; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

3.
Integracija laserskega interferometra in koordinatne merilne naprave v merilni sistem za merjenje dimenzij
Tadej Tasič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Merjenje dimenzij se je v Laboratoriju za tehnološke meritve do nedavnega izvajalo na univerzalnemu merilniku dolžin Zeiss 01-660C, kateri ima velike prispevke k merilni negotovosti, le teh pa ni mogoče zmanjšati. Zato smo se odločili, da preučimo možnost izdelave kalibracijskega postopka na trikoordinatni merilni napravi (KMN) z absolutno sledljivostjo na primarni etalon preko laserskega interferometra (LI). Pri metodah raziskovanja smo integrirali KMN in LI v en merilni sistem, izdelali postopek merjenja, preizkusili ponovljivost na integriranem merilnem sistemu, določili vplivne parametre na meritev, eksperimentalno določili koeficient za merjenje notranjih in koeficient za merjenje zunanjih dimenzij, ocenili skupno merilno negotovost in potrdili ovrednoteno merilno negotovost na različnih umerjenih etalonih. Za merjence npr dolžine 100 mm smo napram prejšnjem postopku meritve zmanjšali merilno negotovost za 77%, za merjence dolžine 1000 mm pa kar za 82%. Razvili smo matematični model meritve in izvedli celovito analizo merilne negotovosti za integriran sistem LI in KMN. S postopkom nameravamo sodelovati v mednarodnih interkomparacijah, kot osnovnemu orodju za potrditev znanstvenih tez v meroslovju, in tako potrditvi ovrednoteno merilno negotovost.
Ključne besede: merjenje dimenzij, koordinatna merilna naprava, laserski interferometer, notranje dimenzije, zunanje dimenzije, integriran sistem, merilna negotovost.
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3626; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
ANALIZA VPLIVA POSTAVITVE OPTIČNIH KOMPONENT NA MERILNO NEGOTOVOST LASERSKEGA INTERFEROMETRA
David Močnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Za učinkovit nadzor koordinatnih merilnih naprav in za analizo merilnih pogreškov oz. vplivov na merilno negotovost je postopek meritve z laserskim interferometrom zelo primeren. Seveda pa se pojavljajo določene omejitve glede točnosti oz. negotovosti meritve. Diplomsko delo zajema nekaj teoretičnih osnov meroslovja, predstavljen je princip merjenja dimenzij z laserskim interferometrom ter koncept negotovosti meritve z laserskim interferometrom. V nadaljevanju je izvedena analiza variant postavitev optičnih komponent za meritev pomika na koordinatni merilni napravi. Pri tem je glavna pozornost namenjena variantam s katerimi se da eliminirati Abbejev pogrešek, ki ima v mnogih primerih pomemben prispevek k negotovosti meritve. Na koncu je podan tudi predlog postavitve optičnih komponent za meritev razdalje na koordinatni merilni napravi v Laboratoriju za tehnološke meritve.
Ključne besede: laserski interferometer, meritev razdalje, merilna negotovost, Abbejev pogrešek
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2217; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici