| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 394; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Pomen partnerjeve podpore pri dojenju
Desire Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Partner ima pri podpiranju dojenja ključno vlogo, saj lahko na mater otroka vpliva pozitivno ali negativno. Velik vpliv na dojenje in njegovo trajanje ima odnos med partnerjem in partnerico. Večina žensk, ki ima podporo partnerja, se odloči za dojenje že v času nosečnosti in kasneje tudi uspešno doji. Namen raziskave je raziskati pomen podpore in vključevanje partnerja v proces priprave na dojenje in dojenje partnerke. Raziskovalne metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. V namenski in priložnostni vzorec so bile vključene naključno izbrane matere otrok starih do dveh let, vključenih je bilo 84 doječih mater. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se 87 % anketirank partnerjeva podpora pri dojenju zdi pomembna. Ugotovitve kažejo, da se v večini partnerji (87 %) na dojenje pripravljajo skupaj s svojimi partnericami in da jih je kar 97 % obiskovalo šolo za starše. Kar 89 % anketirank je mnenja, da so bili njihovi partnerji zaradi vključevanja v priprave na dojenje bolj v pomoč. Diskusija in zaključek: Partnerjeva podpora pri dojenju daje doječi materi samozavest. Partnerje bi se moralo o tej vlogi bolj osveščati in jih o dojenju poučiti, saj bi lahko le tako postali samoiniciativni. Pomembno je, da so partnerji zagovorniki dojenja, ki se aktivno vključujejo v proces dojenja in v njem tudi sodelujejo.
Ključne besede: očetovstvo, partnerski odnosi, sodelovanje, laktacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 352; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (952,96 KB)

3.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 870; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

4.
Utjecaj kvalitete voluminozne krme na proizvodnju kravljeg mlijeka u općini Ptuj
1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Analizirana proizvodnja mlijeka na 10 seoskih gospodarstava općine Ptuj, gdje zaostaju prosječne količine proizvedenog mlijeka simentalske pasmine krava muzara za ostalim regijama Slovenije. Istraživana je kvaliteta, pripremljene količine voluminozne krme i njihov utjecaj na proizvodnju mlijeka. Ustanovljeno je, da u krmnim obrocima nisu izbalansirani: suha tvar, energija i bjelančevine. Obrocima nedostaju smjese mineralnih tvari i vitamina te stočna sol. Nedovoljna, proizvodnja dovoljnih količina osnovne voluminozne i koncentrirane krme na gospodarstvima onemogućuje maksimalno iskorištavanje proizvodnog potencijala krava muzara, koje su u razdoblju od 1987. do 1992. proizvele 3318 kg mlijeka s 3,74% mliječne masti u standardnoj laktaciji. Prosjek mliječnih bjelančevina praćen u razdoblju od 1990. do 1992. iznosio je 3,17%.
Ključne besede: voluminozna krma, laktacija, krmni obroki, proizvodnja mleka
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 540; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo
Danijel Lep, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Ključne besede: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (900,87 KB)

6.
7.
8.
9.
BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCI
Janko Skok, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Ključne besede: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 2371; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)

10.
ŠEPAVOST PRI KRAVAH: VZROKI IN POSLEDICE
Jože Smolinger, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bila pogostnost pojava šepavosti pri kravah črno-bele in lisaste pasme ter križank. Zanimale so nas razlike v pogostnosti pojava šepavosti glede na pasmo, starost krav (zaporedna laktacija), stadij laktacije in način reje. Poskus smo izvedli na 10 izbranih kmetijah v obdobju od avgusta 2011 do julija 2012. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 2.969 ocen šepavosti pri črno-beli pasmi, 1.219 ocen pri lisasti pasmi in 718 ocen pri kravah križankah. Primerjava ocen šepavosti po pasmah je pokazala razliko med posameznimi pasmami in med kmetijami. Pri primerjavi ocen šepavosti glede na zaporedno laktacijo smo ugotovili povečanje pojava šepavosti pri vseh pasmah pri starejših živalih. Pojavnost šepavosti se s številom zaporednih laktacij povečuje. Rezultati primerjave kažejo tudi razlike med pasmami pri ocenah šepavosti glede na stadij laktacije, in sicer se pojavnost šepavosti v zadnjih 100 dnevih laktacije pri črno-beli pasmi in križankah poveča. Krave lisaste pasme so imele v zadnjih 100 dnevih laktacije manjšo pojavnost šepavosti kot na začetku laktacije. Pri črno-beli pasmi je statistično značilna korelacija (p ≤ 0,05) med večino lastnosti eksteriera in pojavnostjo šepavosti, medtem ko je teh statistično značilnih korelacij (p ≤ 0,05) nekoliko manj pri lisasti pasmi in križankah.
Ključne besede: : krave molznice / pasma / zaporedna laktacija / šepavost / ocene zunanjosti
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (890,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici