SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorske značilnosti mamalnega kompleksa in njihova vloga v postnatalnem življenju pujskov
Katarina Praper, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med prostorskimi značilnostmi mamalnega kompleksa in parametri, kot so rojstna masa, telesna masa, dnevni prirast in stabilnost sesanja, ter proučiti uporabo posamezne mlečne žleze in njeno stanje (aktivnost) ob koncu laktacije. V raziskavo so bile vključene tri plemenske svinje ŠL ‒ švedski landrace vključno z njihovimi gnezdi (27 pujskov). Tekom laktacije smo izvajali meritve prostorskih značilnosti mamalnega kompleksa in telesne mase ter izvajali opazovanja sesnega obnašanja pujskov. V raziskavi smo ugotovili, da je aktivnost posamezne mlečne žleze odvisna od obsega njene uporabe (sesanja), število aktivnih mlečnih žlez ob koncu laktacije pa je skladno z velikostjo gnezda. Popolna aktivnost in razvitost mlečnih žlez se je ohranila, ko je bila mlečna žleza uporabljena v vsaj 58 % sesanj, v nasprotnem primeru je mlečna žleza postopoma upadala in se na koncu deloma ali popolnoma presušila. Svinja 2 z več zaporednimi prasitvami (5) je imela bistveno obsežnejše mlečne žleze (178,3 cm2) kot svinja 1 (119,9 cm2) in svinja 3 (106,7 cm2), ki sta prasili šele drugič. Rezultati so pokazali, da je ploščina sesnega prostora posamezne mlečne žleze enakomerno padala od sprednjega proti zadnjemu delu mamalnega kompleksa. Z analizo korelacije smo ugotovili, da so povprečni dnevni prirast tekom laktacije, rojstna masa in kasnejša telesna masa statistično značilno pozitivno povezani s ploščino področja mlečne žleze (p < 0,05). Obsežnejše mlečne žleze so tako zasedali pujski z višjo telesno maso, ki so tudi bolje priraščali. Stabilnosti sesanja z velikostjo področja mlečne žleze ni bila statistično značilno povezana (p ≥ 0,05).
Ključne besede: pujski, svinja, laktacija, sesni prostor, mlečna žleza
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1134; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje plemenskih svinj
Aleksandra Dervarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati stanje plodnostnih parametrov in lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje prašičev. V raziskavo smo vključili dva hleva, hlev A (43 plemenskih svinj) in hlev B (6 plemenskih svinj). V raziskavi smo ugotavljali vpliv trajanja laktacije na uspešnost pripustov, vzrok za majhno število gnezd/svinjo/leto, dvig oziroma padec števila živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov glede na laktacijo plemenske svinje in naredili primerjavo ekološke reje s konvencionalnim raziskovalnim hlevom. Vpliv dolžine laktacije, brejosti, zaporedne laktacije in načina reje na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance. Razlike med obravnavanji pa smo preverili z Duncanovim testom pri 95 % tveganju. Nato smo izračunali tudi povezanost (korelacijski koeficient, r) med različnimi lastnostmi. Ugotovili smo, da pride pri dlje trajajoči laktaciji hitreje do estrusa in uspešnega pripusta, da so pregonitve posledica za vzrok manjšega števila gnezd/leto, da se z zaporedno prasitvijo poporodni premor skrajša za 14 dni ter da se število živorojenih in mrtvorojenih z zaporedno laktacijo poveča. Podatki, na katerih smo ugotavljali lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje, so precej nižji od ciljev slovenske prašičereje.
Ključne besede: plemenske svinje, plodnost, zaporedna laktacija, število pujskov/gnezdo
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1051; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (560,29 KB)

3.
POVEZAVA MED POPORODNIM PREMOROM IN LASTNOSTMI MLEČNOSTI PRI LISASTI PASMI
Tadeja Borovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv poporodnega premora in zaporedne laktacije na lastnosti mlečnosti (količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin) v celotni in standardni laktaciji. Analizirali smo 2454 krav lisaste pasme in njenih križank z območja Pomurja v obdobju od leta 2006 do 2010. V raziskavo smo zajeli 9 zaporednih laktacij, poporodni premor pa smo razdelili na štiri razrede (kot meje smo vzeli kvartile). Vse podatke smo pridobili preko portala CPZ govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vpliv zaporedne laktacije in razredov poporodnega premora na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance, razlike med obravnavanji pa smo preverili s Tukey-evim testom pri 95 % tveganju. Ugotovili smo, da poporodni premor in zaporedna laktacija statistično značilno vplivata (P≤0,0001) na proučevane lastnosti mlečnosti. Zaporedna laktacija nima značilnega vpliva (P=0,3967) na poporodni premor. Rezultati mlečnosti iz naše raziskave so skladni z rejskimi cilji za lisasto pasmo.
Ključne besede: poporodni premor, zaporedna laktacija, mlečnost, vsebnost beljakovin, vsebnost maščob
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 813; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (780,53 KB)

4.
ŠEPAVOST PRI KRAVAH: VZROKI IN POSLEDICE
Jože Smolinger, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bila pogostnost pojava šepavosti pri kravah črno-bele in lisaste pasme ter križank. Zanimale so nas razlike v pogostnosti pojava šepavosti glede na pasmo, starost krav (zaporedna laktacija), stadij laktacije in način reje. Poskus smo izvedli na 10 izbranih kmetijah v obdobju od avgusta 2011 do julija 2012. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 2.969 ocen šepavosti pri črno-beli pasmi, 1.219 ocen pri lisasti pasmi in 718 ocen pri kravah križankah. Primerjava ocen šepavosti po pasmah je pokazala razliko med posameznimi pasmami in med kmetijami. Pri primerjavi ocen šepavosti glede na zaporedno laktacijo smo ugotovili povečanje pojava šepavosti pri vseh pasmah pri starejših živalih. Pojavnost šepavosti se s številom zaporednih laktacij povečuje. Rezultati primerjave kažejo tudi razlike med pasmami pri ocenah šepavosti glede na stadij laktacije, in sicer se pojavnost šepavosti v zadnjih 100 dnevih laktacije pri črno-beli pasmi in križankah poveča. Krave lisaste pasme so imele v zadnjih 100 dnevih laktacije manjšo pojavnost šepavosti kot na začetku laktacije. Pri črno-beli pasmi je statistično značilna korelacija (p ≤ 0,05) med večino lastnosti eksteriera in pojavnostjo šepavosti, medtem ko je teh statistično značilnih korelacij (p ≤ 0,05) nekoliko manj pri lisasti pasmi in križankah.
Ključne besede: : krave molznice / pasma / zaporedna laktacija / šepavost / ocene zunanjosti
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 668; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (890,66 KB)

5.
BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCI
Janko Skok, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Ključne besede: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 1571; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)

6.
7.
8.
9.
Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo
Danijel Lep, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Ključne besede: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 401; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (900,87 KB)

10.
Utjecaj kvalitete voluminozne krme na proizvodnju kravljeg mlijeka u općini Ptuj
1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Analizirana proizvodnja mlijeka na 10 seoskih gospodarstava općine Ptuj, gdje zaostaju prosječne količine proizvedenog mlijeka simentalske pasmine krava muzara za ostalim regijama Slovenije. Istraživana je kvaliteta, pripremljene količine voluminozne krme i njihov utjecaj na proizvodnju mlijeka. Ustanovljeno je, da u krmnim obrocima nisu izbalansirani: suha tvar, energija i bjelančevine. Obrocima nedostaju smjese mineralnih tvari i vitamina te stočna sol. Nedovoljna, proizvodnja dovoljnih količina osnovne voluminozne i koncentrirane krme na gospodarstvima onemogućuje maksimalno iskorištavanje proizvodnog potencijala krava muzara, koje su u razdoblju od 1987. do 1992. proizvele 3318 kg mlijeka s 3,74% mliječne masti u standardnoj laktaciji. Prosjek mliječnih bjelančevina praćen u razdoblju od 1990. do 1992. iznosio je 3,17%.
Ključne besede: voluminozna krma, laktacija, krmni obroki, proizvodnja mleka
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici