| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije
Anja Arčnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo. Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava. Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan. Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov. Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo. V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1039; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Besedni in nebesedni znaki laganja - kaj pomenijo?
Eva Dugar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge
Objavljeno: 29.06.2018; Ogledov: 701; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (941,58 KB)

3.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Marija Umolac, 2017, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine. Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Ključne besede: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 705; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (997,96 KB)

4.
Odkrivanje laži v preiskovalnih razgovorih
Anja Muc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odrivanju laži v preiskovalnih razgovorih. Lažnivci so čez leta razvili nešteto strategij, ki jih danes nekateri uspešno uporabljajo v preiskovalnih razgovorih, da zavajajo preiskovalce. Čez leta je nastalo tudi kar nekaj študij, ravno z namenom odkrivanja teh strategij in izboljšanja policijskih sposobnosti za prepoznavo lažnivcev ter s tem prepoznavo njihovih prevar. V prvem delu diplomskega dela je zajeta kratka predstavitev pojma laganja in laži, kakšne vrste laži poznamo in zakaj ljudje sploh lažemo. V drugem delu je poudarek na strategijah osumljencev ter prepoznavi teh strategij (glede na verbalne in neverbalne znake), kakšni so znaki prevar in kako prepoznati prevaro v preiskovalnem intervjuju. Na koncu pa sta opisani še tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela ter njegove stopnje. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, katere so najbolj uporabljene strategije krivih osumljencev, kako prepoznati te strategije in kako k temu pripomoreta tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela, razvita v Angliji. V zadnjem delu sledi primerjava dveh člankov na temo verbalnih in neverbalnih znakov laganja, z namenom, da odkrijemo, čim več strategij in njihovih znakov. Za tem pa bomo primerjali še dva članka: eden bo predstavljal uspešnost tehnike kognitivnega intervjuja in drugi uspešnost PEACE modela pri zasliševanju osumljencev (krivih ali ne).
Ključne besede: preiskovanje, intervju, kognitivni intervju, laganje, laži, odkrivanje laži, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 05.01.2018; Ogledov: 801; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (962,39 KB)

5.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve
Maša Drmota, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 1144; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (630,02 KB)

6.
Ugotavljanje verodostojnosti na podlagi mikroobraznih izrazov
Darja Gračnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka. Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo. Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom. Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov. Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (528,75 KB)

7.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Petra Valant, 2015, magistrsko delo

Opis: Sposobnost odkrivanja laganja je v največji meri odvisna od sposobnosti zaznavanja, razlikovanja in kategoriziranja (ne)besednega vedenja, vendar se hitro pojavi vpliv subjektivnega presojanja, zato so se skozi čas oblikovale tehnike, s katerimi bi na najbolj objektiven način presodili, ali je izjava resnična ali ne. Tehnike so različne in pri uporabi vsake je treba upoštevati njene prednosti in omejitve. Precenjevanje zanesljivosti tehnik ima lahko nepopravljivo škodo, zato je magistrsko delo namenjeno ugotavljanju strokovnega ozadja ene od razširjenih tehnik, t. i. znanstvene analize vsebine. Raziskovalne ugotovitve o znanstveni analizi vsebine so pokazale, da na sposobnost odkrivanja laganja vplivajo znanje, izkušnje in frekventnost uporabe tehnike. Načeloma sposobnost ugotavljanja laganja ni večja od naključja, vendar lahko ob pravilni uporabi znanstvene analize vsebine verjetnost pravilne klasifikacije izjav povečamo. Pri upoštevanju rezultatov znanstvene analize vsebine pa je potrebna posebna previdnost, saj ima tehnika številne pomanjkljivosti − od slabega teoretičnega ozadja do nestandardiziranega seznama kriterijev.
Ključne besede: zavajanje, laganje, odkrivanje laži, verbalni znaki, fizični znaki, vedenjska analiza, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 1544; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (841,22 KB)

8.
Nevro-lingvistično programiranje kot orodje pri preiskovanju kaznivih dejanj
Peter Pavšič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj ima veliko vlogo tudi odkrivanje in ugotavljanje laži, kajti na podlagi ugotavljanja določenih resničnih ali neresničnih informacij lahko sklepamo o samem kaznivem dejanju, poleg tega imajo informacije, ki so bodisi resnične ali ne, velik pomen pri samem poteku preiskave. Ena izmed tehnik, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu preiskovalnemu delu, tako na področju policijskega zaslišanja in informativnega pogovora, kot na področju odkrivanja laži, je tehnika nevro-lingvističnega programiranja, ki lahko omogoča učinkovitejše pridobivanje informacij v samem preiskovalnem postopku in morebiti tudi ugotavljanje in odkrivanje laži na podlagi očesnih premikov. Poleg tehnike NLP lahko kot orodje za odkrivanje laži uporabimo tudi ocenjevanje in vrednotenje verbalne ter neverbalne komunikacije in na podlagi informacij, ki jih pridobimo na podlagi določenega vedenja, lahko sklepamo ali je določena informacija verodostojna ali ne. Ker rezultati raziskav ne dajejo najbolj relevantne slike o tehniki NLP in na podlagi očesnih premikov ne moremo z gotovostjo sklepati ali nekdo laže ali ne, poleg tega ne obstaja noben nevtralni znak, na podlagi katerega bi lahko sklepali ali nekdo laže ali ne, ne moremo govoriti o objektivnosti tehnike NLP, pa vendar lahko služi kot orodje za iskanje ostalih dokazov, ki lahko vodijo do uspešnega zaključka raziskave. Podobno velja tudi za ugotavljanje laži na podlagi neverbalne komunikacije, kajti zaradi kompleksnosti človeškega vedenja, osebnih lastnosti ter vpliva okolja, ne moremo z gotovostjo trditi o verodostojnosti izjave, vendar lahko pa na podlagi določenih informacij, ki jih razberemo iz govorice telesa, usmerjamo preiskavo na tak način, ki vodi do uspešnih rezultatov.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, kazniva dejanja, preiskovanje, nevro-lingvistično programiranje, diplomske naloge
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1022; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (608,70 KB)

9.
Oblike patološkega laganja in možnosti njihove prepoznave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Rok Sila, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira patološke lažnivce in vse spremljajoče oblike, poznane kot fantastična psevdologija, motnja izumetničenosti, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom pooblaščenca in simuliranje. Patološko laganje predstavlja klinično sliko, v kateri posameznik večkrat ponavljajoče, kompulzivno pripoveduje lažne zgodbe. Bistvena razlika patoloških lažnivcev in običajnih lažnivcev je, da slednji običajno lažejo z nekim namenom oziroma ciljem. Primarni vzrok patološkega laganja ostaja neznan, vendar tesno povezan z nepravilnim delovanjem centralno živčnega sistema. Patološki lažnivci lahko pri poligrafskem testiranju pokažejo normalen odziv krivde ali odziv brez čustev. Kazniva dejanja, povezana s patološkimi lažnivci, vključujejo tatvine, goljufije, ponarejanja in plagiatorstvo. Fantastična psevdologija ima zelo dobro definirane karakteristike, poznana je tudi kot bolezen človeka proti samemu sebi, pogosto zaznamovana s trajnimi zgodbami, ki so občasno grajene na temelju resnice, največkrat pa na izmišljenih fantazijah. Motnja izumetničenosti predstavlja eno najbolj zahtevnih in težko razumljenih oblik psihopatologije v psihiatrični praksi, pri tej motnji so posamezniki močno nagnjeni k hlinjenju bolezni in imajo zelo malo vpliva na svoje lastno vedenje in početje. Munchausnov sindrom je ekstremna in dolgotrajna oblika motnje izumetničenosti, pri kateri se posameznik namerno samopoškoduje z namenom iskanja zdravniške pomoči. Podoblika te motnje je Munchausnov sindrom pooblaščenca, pri kateri so za pridobitev pozornosti bolezni povzročene s strani negovalca pri tretji osebi. Simuliranje je namensko proizvajanje lažnih in zavajajočih psihičnih ali psiholoških težav, motiviranih zaradi zunanjih spodbud, in velikokrat težko ločljivo od motnje izumetničenosti in Munchausnovega sindroma.
Ključne besede: laganje, laži, patološko laganje, münchausnov sindrom, psevdologija, fantastična psevdologija, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 6141; Prenosov: 501 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (639,96 KB)

10.
Neverbalna komunikacija kot instrument za odkrivanje laži pri policijskem delu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Luzar, 2014, diplomsko delo

Opis: Laž so naši predniki razvili iz potrebe po preživetju. Toda danes obstaja mnogo več razlogov zakaj se je poslužujemo in posledično tudi več oblik laži. Imajo pa kljub temu skupen izvor izražanja, ki ga ob primerni usposobljenosti lahko opazimo. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, osrednji element neverbalne komunikacije. Uvodni del diplomske naloge se osredotoča na laž. Našla sem razloge za laganje in razloge, zakaj je to težek proces. Zanimal me je tudi evolucijski razvoj laži. Osrednji del je namenjen ugotavljanju povezav med govorico telesa in poskusom prevare, predvsem, ali lahko prepoznamo laž z opazovanjem neverbalne komunikacije. V empiričnem delu sem želela izvedeti, ali policisti in preostali zaposleni na PP Novo mesto v svojem delovnem času opazujejo neverbalno komunikacijo, zlasti, ali je opazujejo z namenom odkrivanja goljufij.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1224; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici