1. |
2. Ugotavljanje laži : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeRok Koletič, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so obravnavani različni vidiki laganja, vključno z opredelitvijo laži, razlogi za laganje, lastnostmi dobrih lažnivcev ter besednimi in nebesednimi znaki laganja. Raziskave kažejo, da obstajajo različne definicije laganja ter vplivi možganov in fizioloških manifestacij na proces laganja. Različni motivi za laganje so opisani kot zaščita čustev, izogibanje kazni, samozaščita, prizadetost drugih ter tudi pozitivna povezava nekaterih vrst laži z drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Ugotavlja se tudi lastnosti dobrih lažnivcev, vključno z manipulacijo, igralništvom, izraznostjo, telesno privlačnostjo, izkušnjami, samozavestjo, zgovornostjo, izvirnim razmišljanjem in drugimi. Raziskave kažejo, da so odkrivanje in interpretacija laži kompleksni procesi, ki temeljijo na besednih in nebesednih znakih ter, da je natančnost odkrivanja laži splošno nizka. Zaključno delo prav tako opisuje tehnike za ugotavljanje laganja in da so te metode uporabn, za preiskave v kontekstu forenzičnih in zasliševalnih situacij, vendar imajo omejitve in niso popolne. V zaključnem delu smo z raziskovalnimi vprašanju prišli do ugotovitev, da zgolj z neverbalnimi znaki ne moremo ugotoviti ali nekdo laže ali ne. Ugotovili smo tudi, da se čustva izražajo z neverbalnimi znaki. Ljudje z višjo čustveno inteligenco pa lažje nadzorujejo svoja čustva, kar pomeni, da je uhajanje čustev preko neverbalnih znakov manjše, zaradi tega pa je pri ljudeh z višjo čustveno inteligenco težje zaznati laganje. Ključne besede: laži, tehnike ugotavljanja laži, čustva, neverbalni znaki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 74
Celotno besedilo (920,25 KB) |
3. Kaj lahko razberemo iz obraznih izrazov? : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZala Novak, 2023, diplomsko delo Opis: Že Aristotel je zapisal, da obstajajo obrazni premiki, ki spremljajo točno določeno čustvo, preučevanje obraznih izrazov pa je doživelo razcvet z raziskavami in zapisi Charlesa Darwina in nevrologa Guillauma Duchenne de Boulogne. Vprašanje, ki se pojavi ob preučevanju obraznih izrazov, je univerzalnost čustev, kar pomeni, da je izražanje le-teh enako pri vseh ljudeh in izrazi niso priučeni. Znanstveniki so identificirali šest osnovnih čustev in sicer presenečenje, strah, gnus, jeza, veselje in žalost. V diplomskem delu spoznamo delo Paula Ekmana, ki je z raziskavo izoliranega plemena v Papua Novi Gvineji predstavil močne dokaze, da so osnovna čustva univerzalna. Se pa med znanstveniki pojavlja razdvojenost, saj so metode, ki jih je uporabil Ekman, vprašljive. Carlos Crivelli in Lisa Feldman Barrett v ločenih raziskavah izoliranih plemen namreč nista našla dokazov, s katerimi bi podprla Ekmanovo teorijo. Nasprotno, njune raziskave niso pokazale univerzalnosti, temveč medkulturne razlike pri izražanju čustev. Diplomsko delo zajema tudi uporabnost poznavanja obraznih izrazov pri ugotavljanju laži, kjer problem predstavlja vpliv serij in filmov na splošno predstavo o mikro obraznih izrazih. Ljudje pogosto kontroliramo obrazne izraze, zato spoznamo razloge zakaj jih kontroliramo, tehnike upravljanja obraznih izrazov in namige, ki nakazujejo na to, da oseba kontrolira obrazno mimiko.
Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz spletne ankete, v kateri je bilo 12 fotografij različnih obraznih izrazov, anketiranci pa so morali označiti čustvo, ki pripada izrazu na fotografiji. Na podlagi 278 odgovorov smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo enako obraznih izrazov, saj so se njihovi odgovori pri nekaterih čustvih močno razlikovali. Ključne besede: čustva, obrazni izrazi, mikro izrazi, ugoavljanje laži, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Skubic, 2023, diplomsko delo Opis: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij?
V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju. Ključne besede: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 44
Celotno besedilo (905,61 KB) |
5. Neverbalna komunikacija in odkrivanje laži : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJaka Kovačič, 2022, diplomsko delo Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v
katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne
glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč
tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede,
rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno
komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo
ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije,
če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše
stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč
tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo
telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija
ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali
nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med
govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija
postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi
npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem
povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo
pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč
tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo
na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od
transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni
zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih
poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev
je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice,
čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju
resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z
laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu. Ključne besede: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 127
Celotno besedilo (969,83 KB) |
6. Kvaziznanosti v forenzični psihologiji : magistrsko deloDominika Bricelj, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v
forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo,
znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih
bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo
zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja,
vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji
med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko
testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se
znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo,
a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni
popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi
vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne
predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje
glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi
se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so
nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona.
Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza
vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili
brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale
znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober
način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve. Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 175
Celotno besedilo (609,15 KB) |
7. Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSanja Šmon, 2020, diplomsko delo Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži.
Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«.
Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira.
V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega.
V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo. Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja Objavljeno v DKUM: 06.10.2020; Ogledov: 1113; Prenosov: 155
Celotno besedilo (828,73 KB) |
8. Zaznavanje laganja in pregled nekaterih tehnik ugotavljanja laži : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeja Gantar, 2020, diplomsko delo Opis: Laž je izjava, ki jo oseba poda zavestno in prostovoljno, njen namen pa je nekoga spraviti v zmoto. Ni pomembno ali je poskus uspešen ali ne. Laganje samo po sebi sicer ni ilegalno in večino nas ne bi zdržalo dneva brez manjših laži. Verjetno najbolj znano prepričanje o zaznavanju zavajanja je, da bodo lažnivci odvrnili pogled ter kazali znake živčnosti, a vendar sta omenjena vedenja odvisna od človeka, situacije v kateri je in nenazadnje tudi od preiskovalca, s katerim se oseba pogovarja. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo izbranih tehnik ugotavljanja zavajanj, natančneje, njihovo uspešnost.
Cilj diplomske naloge je poglobiti znanje o lažeh ter o odkrivanju le-teh, katere tehnike ugotavljanja zavajanja so primerne za uporabo v predkazenskem postopku in kaj lahko z njimi ugotovimo. V prvem delu diplomske naloge je zajet kratek pregled razlogov, zakaj ljudje lažemo, kakšne laži pripovedujemo, značilnosti dobrih lažnivcev, kakšna je naša sposobnost zaznave laži ter katere so pogoste napake pri zaznavi zavajanja. V drugem delu so opisane izbrane tehnike zaznavanja zavajanja ter ocene njihove učinkovitosti, pridobljene iz primarnih raziskav in virov.
Skozi zaključno delo sem, s pregledom že obstoječih raziskav, potrdila dve hipotezi, eno pa ovrgla. S preverjanjem hipotez sem ugotovila, da je za uspešnejše ocenjevanje izjav potrebno upoštevati tako besedne kot nebesedne znake ter da imajo novejše tehnike laži višjo uspešnost, kot pa starejše. Kljub temu, da imajo osebe z antisocialnimi osebnostmi prednost pri laganju, pa to še ne pomeni, da jim gre zaznavanje le – tega kaj bolje od rok. Ključne besede: diplomske naloge, znaki prevare, zavajanje, tehnike ugotavljanja laži, vedenje, govor Objavljeno v DKUM: 12.06.2020; Ogledov: 1260; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Arčnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo.
Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava.
Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan.
Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov.
Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo.
V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži. Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 497
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. Besedni in nebesedni znaki laganja - kaj pomenijo? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Dugar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži. Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 29.06.2018; Ogledov: 1481; Prenosov: 306
Celotno besedilo (941,58 KB) |