1. Neverbalna komunikacija v trenutkih neiskrenosti in zavajanja : diplomsko deloBlaž Benedičič, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil prepoznati neverbalne znake prevare. Z literaturo smo povezali znano o neiskrenosti in neverbalni komunikaciji, s tem pa izluščili tiste vizualne signale, ki prevaro nakazujejo. Ugotovili smo, da se telesna govorica močno prepleta z resničnostjo izjav in jo lahko jasno odraža, še posebej takrat, ko je sumljeno neiskrena oseba postavljena v položaj, kjer mora svoja dejanja in besede pojasniti, denimo pred televizijsko kamero. Teorijo smo nato uporabili za analizo primera. Ugotovili smo, da je mogoče določiti trenutke, ko oseba zelo verjetno laže, če poznamo njeno običajno vedenje in smo pozorni na vse neverbalne znake ter kontekst.
Ključne besede: neiskrenost, laž, neverbalni znaki prevare, telesna govorica
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Arčnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo.
Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava.
Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan.
Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov.
Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo.
V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 542
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. SPOZNAVNE RAZSEŽNOSTI V KONTEKSTU LAŽI IN PREVARE V FIKCIJSKEM IN DEJANSKEM SVETUMaja Trifunović, 2016, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomske naloge je bilo ustvariti smiselno povezavo strokovnih vedenj s področij spoznavnega jezikoslovja, teorije govornih dejanj, klasičnih in sodobnih dinamičnih literarnih teorij, pa filozofsko literarnih pojmov, ki so za interpretacijo literarnih del ključnega pomena, tj. etike in estetike ter njune interakcije pri ustvarjanju umetniške izpovedi oz. tudi filozofskih diskurzov. Poskus takšne interdisciplinarne povezave tvori temelj za filozofsko-literarno razpravo o ubesediljenju laži in prevare v estetskem okolju. Slednjega predstavlja v nalogi Dürrenmattova drama Fiziki (Die Physiker).
Analizirano literarno delo je bilo izbrano za empirično obdelavo zato, ker predstavlja zelo poveden primer estetskega dela, ki operira z lažmi in prevaro, kar pravzaprav tvori komično-groteskno ozračje dela, kljub temu pa sta ta dva – običajno negativno konotirana pojma - v navedenem delu etično motivirana. Etičnost pa je sicer ne neobhodna, vendar pa zelo pogostna in tipična lastnost umetniških besedil. Motiv za laganje protagonistov v Fizikih je torej plemenit, etičen, še več, v preobleki vedno aktualne besedno-igralske umetnine skuša z obema, v osnovi »ne-vrlinama« rešiti človeštvo.
V nalogi sta pojma laž in prevara, katerih medsebojno ločevanje je zelo zabrisano, in ju ne ločujejo rigidne meje, najprej opisana kot jezikovno-kognitivna pojava z njunimi odtenki v odvisnosti od kulturnega/jezikovnega konteksta (slovensko, nemško in angleško kulturno ozadje), in sicer v njihovih vsakdanjih sporočevalnih situacijah. Pri tem je bilo opaženo minimalno razlikovanje v pomenskih odtenkih obeh opazovanih konceptov v omenjenih kulturnih prostorih. To utemeljujemo z okoliščino, da gre pri vseh treh za kulture/jezike, ki so (indo)evropskega izvora in jih druži mnogo kulturnih prvin. Ta okolnost kaže na univerzalnost opazovanega fenomena (neresnica kot (marko)komunikacijski cilj), ki pa se v konkretnih ubeseditvah v vseh treh jezikih pojavlja v bogati paleti pomenskih odtenkov, od katerih imajo eni celo etičen motiv, kot npr. prizanesti nekomu morebiti zanj uničujočo kruto resnico.
Laž in prevaro nato postavimo v kontekst določenih besedilnih vrst, kot so politični, filozofski in predvsem literarni diskurz (empirično obdelan na primeru drame Fiziki), teoretsko-argumentativno pa s pomočjo literarne in filozofsko utemeljene pojavnosti tega fenomena.
Povzete so bile naslednje ugotovitve: Kognitivne teorije, ki gradijo na konceptu integralne povezave vseh vedenj in občutenj vsakega posameznika posebej (individualne lastnosti) in vseh pripadnikov neke (kulturne, verske, strokovne, starostne, interesne ...) skupine (univerzalne lastnosti), so tista domena, ki na najbolj zaokrožen način razlaga kavzalne povezave med koncepti, ki smo jih obravnavali: laž in prevara v odnosu do resnice v vsakodnevnem sporočevalnem kontekstu (realnem, aktualnem) komunikacijskem okviru in fikciji, v kateri živijo besedilni svetovi literarnih besedil, po večini obogateni s komponentami esteskosti, ki pa praviloma, vendar ne nujno, črpa svojo izpovedno moč iz etičnosti.
Ugotovili smo, da v obeh imenovanih besedilnih okolih (vsakdanjem in fikcijskem) opazovana koncepta laž in prevara učinkujeta na podoben način in sta ubesedena s primerljivimi jezikovnimi sredstvi. Razlog za to vidimo v okolnosti, da gre za univerzalni konceptualni kategoriji, ki se lahko z enako izpovedno močjo pojavljata v različnih besedilnih svetovih, predvsem zato, ker so ti v obeh primerih produkt univerzalno in hkrati individulno konstruiranega mentalnega sveta, ki predstavlja primerljiv mentalni prostor za konceptualizacijo in ubesediljenje laži, prevare, pa seveda tudi »resnice«.
Ključne besede: Jezik in spoznavanje, teorija govornih dejanj, sodobne literarne teorije, etika, estetika, fikcija, laž in prevara kot filozofski in literarni entiteti, kultura kot komunikacijsko ozadje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1347; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Neverbalna komunikacija kot instrument za odkrivanje laži pri policijskem delu : diplomsko delo univerzitetnega študijaMaja Luzar, 2014, diplomsko delo Opis: Laž so naši predniki razvili iz potrebe po preživetju. Toda danes obstaja mnogo več razlogov zakaj se je poslužujemo in posledično tudi več oblik laži. Imajo pa kljub temu skupen izvor izražanja, ki ga ob primerni usposobljenosti lahko opazimo. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, osrednji element neverbalne komunikacije.
Uvodni del diplomske naloge se osredotoča na laž. Našla sem razloge za laganje in razloge, zakaj je to težek proces. Zanimal me je tudi evolucijski razvoj laži. Osrednji del je namenjen ugotavljanju povezav med govorico telesa in poskusom prevare, predvsem, ali lahko prepoznamo laž z opazovanjem neverbalne komunikacije. V empiričnem delu sem želela izvedeti, ali policisti in preostali zaposleni na PP Novo mesto v svojem delovnem času opazujejo neverbalno komunikacijo, zlasti, ali je opazujejo z namenom odkrivanja goljufij.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 2137; Prenosov: 418
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. GOVORICA TELESA KOT OBLIKA NEVERBALNE KOMUNIKACIJE; ODKRIVANJE LAŽI IN PREVARMitja Lorenčič, 2013, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko s pomočjo govorice telesa odkrivamo laži in prevare. V študiji smo se lotili pregleda različne literature, tujih in domačih virov. Literatura dobro pokriva tako laži kot govorico telesa, kar je omogočilo dobre povezave med obema področjema. Oba pojma sta med seboj močno povezana, kar je olajšalo celotno analizo.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, laž, prevara, odkrivanje laži
Objavljeno v DKUM: 13.09.2013; Ogledov: 5361; Prenosov: 846
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. Ugotavljanje lažnega pričanja z opazovanjem besedne in nebesedne komunikacije : diplomsko delo univerzitetnega študijaTanja Barle, 2013, diplomsko delo Opis: Laž je zavestno neresnična izjava, katere namen je nekoga spraviti v zmoto, pri čemer pa niti ni bistveno, ali je ta poskus uspešen ali ne. Laganje lahko ugotavljamo na več načinov, od katerih je metoda z opazovanjem najbolj praktična zato, ker jo lahko izvajamo na mestu samem, takoj, brez uporabe dodatnih analiz in naprav, pa tudi časovno in ekonomsko je najbolj ugodna. Pri opazovanju moramo biti pozorni tako na besedne kot na nebesedne znake oz. predvsem na njihovo medsebojno ujemanje. Med laganjem se lažnivec spopada z lastnimi čustvi, spremlja in nadzoruje svojo obrazno mimiko, kretnje, ton glasu in izbor besed ter hkrati opazuje reakcijo izpraševalca, vse zavedajoč se posledic odkritja njegove laži. Ob tem zaradi povečanega miselnega napora, čustvene vzburjenosti in poskusa nadzorovanja lastnega vedenja pride do t.i. uhajanja znakov laganja.
Prepoznava lažnega pričanja (krive izpovedbe) je v sodnih postopkih posebej pomembna zato, ker lahko vpliva na odločitev sodnika v sodbi in posledično na udeležence v postopku. Kadar sta v sodnem postopku na voljo le pričanji obeh strank (tožeče in tožene) oz. priče in obdolženca, to pomeni, da mora sodnik po prosti presoji podati oceno o tem, kdo je podal bolj verodostojno izpovedbo (komu bolj verjame), pri čemer se sodniki zanašajo na svoje izkušnje. Kljub temu, da se večina anketiranih sodnikov nikoli ni posebej izobraževala za ugotavljanje laganja, pa sodniki začetniki le niso povsem brez izkušenj, tako življenjskih (minimalna starost je 30 let) kot tudi poklicnih (opravljeno usposabljanje na sodišču oz. pri delodajalcu), tako da je njihova ocena verodostojnosti pričanja bolj točna od ocene laikov.
Sodniki se v obrazložitvi sodbe oprejo predvsem na besedne (vsebinske) znake zavajanja, saj lahko le z njimi argumentirajo svojo odločitev o (ne)verodostojnosti pričanja. Nebesedni znaki zavajanja, ki jih zaznajo, pa sodnikom služijo kot indic laganja in povod za t.i. kontrolna vprašanja, s katerimi nadalje preverjajo verodostojnost pričanja. Poleg že omenjenega dajejo sodniki poudarek tudi nekaterim drugim okoliščinam, ki so pokazatelj neresničnosti izjav: znaki naučenosti priče, povezanost priče s kaznivim dejanjem, razmerje z obdolžencem ali stranko, konsistentnost in skladnost z drugimi, že znanimi dejstvi.
V zvezi z uvedbo zvočnega snemanja glavnih obravnav le redki anketirani sodniki menijo, da jim le-to omogoča tudi boljše opazovanje nebesednega vedenja priče.
Soočenja so po izkušnjah anketiranih sodnikov neuspešna, saj priči praviloma vztrajata vsaka pri svojem in se tako nič ne razjasni, zato jih sami tudi redko odredijo.
Ključne besede: pričanje, verodostojnost, lažno pričanje, laž, laganje, zavajanje, nebesedna komunikacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.06.2013; Ogledov: 2729; Prenosov: 482
Celotno besedilo (1,49 MB) |
