1. Izdelava in optimizacija elektrokemijske celice za uporabo v biosenzoriki : magistrsko deloZala Štukovnik, 2020, magistrsko delo Opis: Razvili smo elektrokemijsko celico, ki služi kot modelni biosenzor, ter kot aktivno komponento vsebuje kvasovke vrste Saccharomyces cerevisiae. Preizkušali smo različne postopke sestave elektrokemijskih celic. Pri postopku sestave elektrokemijske celice smo uporabili nerjavno jeklo, površina kovinske elektrode, pa je bila po potrebi modificirana s tanko plastjo volframovega trioksida. Na delovno elektrodo smo kot biološko komponento nanašali kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Z modelnim biosenzorjem smo nato spremljali, kako se ob spreminjanju različnih parametrov, le-ta odziva na 10 % raztopino metanola. Za detekcijo smo uporabili metodo elektrokemijske impedančne spektroskopije (EIS), s katero smo merili frekvenčno odzivnost električnega toka in s tem pridobili podatke o plasti kvasovk na površinah elektrod, kot rezultat pa smo interpretirali Bodejeve in Nyquistove diagrame. Stabilnost naprave in pripravljenih plasti smo predhodno določevali z merjenjem potenciala odprtega tokokroga (OCP). Topografijo in sestavo elektrod smo dodatno preverjali s tehniko vrstične elektronske mikroskopije (SEM) in optično mikroskopijo. Ugotovili smo, da je pri izdelavi biosenzorja izrednega pomena debelina nanosa biološke komponente, postavitev in velikost elektrod ter izbira materiala. Dokazali smo, da so preiskani elektrokemijski biosenzorji učinkoviti pri detekciji metanola v vodnih raztopinah. Razviti modelni biosenzorji so cenovno ugodni in nam služijo kot študijski primer za razvoj kompleksnejših biosenzorjev, ki kot aktivno plast uporabljajo žive celice.
Ključne besede: biosenzor, elektrokemija, elektronska impedančna spektroskopija (EIS), kvasovke vrste Saccharomyces cerevisiae
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1280; Prenosov: 229
 Celotno besedilo (4,99 MB) |
2. Vpliv dodatka nenasičenih maščobnih kislin na učinkovitost aerobne fermentacijeLaura Kovačec, 2017, diplomsko delo Opis: Z raziskavami v sklopu diplomskega dela smo ugotavljali vpliv dodatka nenasičenih maščobnih kislin na učinkovitost aerobne fermentacije. Fermentacija sladkorjev s kvasovkami poteka ob prisotnosti kisika. Preučevali smo možnost nadomestitve prepihovanja s kisikom z dodatkom olivnega olja. Kvasovke potrebujejo kisik za tvorjenje nenasičenih maščobnih kislin, ki so potrebne za obnavljanje celičnih membran. Olivno olje pa je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin. Eksperimente smo izvajali tako, da smo raztopino glukoze, kateri so bile dodane kvasovke, prepihovali z različnimi pretoki zraka ter dodatki različnih količin olivnega olja.
Za ugotavljanje učinkovitosti fermentacije smo uporabili dve metodi: določanje števila kvasovk z Neubauerjevo metodo in določanje koncentracije glukoze z UV/VIS spektrofotometrijo. Da bi ugotovili delež mrtvih kvasovk in delež povečanja skupnega števila kvasovk med fermentacijo, smo število kvasovk določali pred in po končani fermentaciji. Za spremljanje presnove smo med fermentacijo jemali vzorce in določili koncentracijo glukoze. Poskušali smo najti povezavo med količino dodanega olja in učinkovitostjo fermentacije ter deležem mrtvih celic kvasovk.
Rezultati kažejo, da je bila naša predpostavka pravilna. Kisik lahko nadomestimo z dodatkom olivnega olja. Presnova je bila v primeru dodatka olivnega olja visoka in delež mrtvih kvasovk je bil podoben, kot pri fermentaciji z dovajanjem kisika. Ni pa nam uspelo najti povezave med količino dodanega olja in učinkovitostjo fermentacije.
Ključne besede: fermentacija, olivno olje, kvasovke, glukoza, kisik
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1640; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Vpliv SC CO 2 na odpiranje celic črne kvasovke Phaeotheca triangularisKaja Kajzer, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv tlaka in časa inkubacije celične suspenzije črne kvasovke Phaeotheca triangularis v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Celično suspenzijo smo inkubirali pri temperaturi 35 °C in pri različnih tlakih in časih inkubacije v SC CO2 in sicer pri 100 bar, 200 bar in 300 bar, ter časih izpostavitve 0,5 ure, 1 uro, 2 uri in 3 ure. Zanimalo nas je kako tlak in čas izpostavitve celične suspenzije P. triangularis v SC CO2 vplivata na aktivnost nekaterih encimov: α-amilaze, β-glukozidaze, celulaze in proteaze, na razmerje med nukleinskimi kislinami in proteini ter koncentracijo proteinov. Z razmazi celične suspenzije pred in po inkubaciji v SC CO2 na gojišča pa smo določevali še preživelost celične kulture P. triangularis. Ugotovili smo, da z naraščanjem tlaka in časa inkubacije celične suspenzije v SC CO2, preživelost celic P. triangularis upada. Tudi preostala aktivnost encimov se je spreminjala. Preostali aktivnosti celulaze in α-amilaze z naraščanjem časa izpostavitve celične suspenzije SC CO2 naraščata, medtem ko preostali aktivnosti β-glukozidaze in proteaze upadata. Preostale aktivnosti vseh preučevanih encimov z naraščanjem tlaka izpostavitve upadajo. Koncentracija proteinov v celični suspenziji P. triangularis z naraščanjem časa in tlaka narašča. Z določevanjem razmerja med nukleinskimi kislinami in proteini pa smo ugotovili, da so v celični suspenziji prisotni še proteini, fenoli ali druge snovi.
Ključne besede: črne kvasovke, Phaeotheca triangularis, superkritični ogljikov dioksid, aktivnostni test, encimi
Objavljeno v DKUM: 01.04.2016; Ogledov: 15685; Prenosov: 159
Celotno besedilo (2,82 MB) |
4. |
5. |
6. VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKUMateja Trunk, 2013, diplomsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov.
V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni.
Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Ključne besede: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2253; Prenosov: 236
Celotno besedilo (2,34 MB) |
7. Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte SauvignonJože Kocuvan, 2011, diplomsko delo Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Objavljeno v DKUM: 28.03.2011; Ogledov: 3357; Prenosov: 229
Celotno besedilo (705,28 KB) |
8. MOŽNOSTI ZMANJŠANJA KISLINE V VINU PRI SORTI Vitis vinifera L.cv. šiponSuzana Krajnc, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali kateri način zmanjšanja kislin nam da najboljše rezultate, glede kakovosti
vina ter ugotavljali vplive posameznih načinov zmanjšanja kislin na vino pri sorti šipon iz Ljutomersko –
Ormoškega vinorodnega okoliša. Spremljali smo dozorevanje grozdja te sorte z ugotovljanjem relativne
gostote. Pripravili smo si poskusne variante z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za običajno vrenje,
z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za zmanjšanje kislin, z dodatkom kulture bakterij za
mlečnokislinsko vrenje v mošt, z dodatkom kulture bakterij za mlečnokislinsko vrenje po alkoholnem vrenju,
s kemičnim razkisom mošta, s kemičnim razkisom mladega vina in kontrolo. Pred nastavitvijo poskusa smo
opravili kemijske analize mošta: vrednost pH, vsebnost titracijskih kislin, vsebnost prostega in skupnega
žvepla, sladkorno stopnjo, vsebnost vinske in jabolčne kisline. Potek alkoholnega vrenja smo spremljali
dnevno z merjenjem temperature in relativne gostote. Po prvem pretoku smo opravili čiščenje vina z
enološkimi sredstvi (bentonit, PVPP, jajčni albumin, kremenčeva kislina). Dvakrat smo opravili senzorično
analizo kakovosti vina v poskus zajetih vzorcev vin. S poskusom smo ugotovili, da dobimo najboljše
rezultate pri zmanjševanju kislin s selekcioniranimi kvasovkami za zmanjšanje kislin. Pri tem dobimo
zadovoljivo polno in harmonično vino zlasti primerno kot mlado vino. Najslabši način za zmanjšanje kislin
smo opazili pri kemičnem razkisu pri katerem se nam je bistveno povišal pH, ker se nam je močno zmanjšala
vsebnost vinske kisline. Zaradi tega se nam je vsebnost titracijskih kislin zmanjšala, tako da je prišlo v teh
vzorcih tudi do spontanega biološkega razkisa.
Ključne besede: kislost, šipon, kemični razkis, biološki razkis, kvasovke, bakterije
Objavljeno v DKUM: 14.08.2009; Ogledov: 11670; Prenosov: 925
Celotno besedilo (550,32 KB) |
