| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nekateri problemi, povezani z oblikovanjem in karakterizacijo križancev vrtnic
Branka Grnović, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala med leti 2006 in 2010 v kraju Šmarjeta in v Novem mestu. Glavni namen raziskave je preverjanje tehnike križanja in kalitev semen ter proučitev glavnih problemov, ki se lahko pojavijo pri vzgoji in karakterizaciji starševskih komponent ter njihovih potomcev. Pri starševskih rastlinah in potomcih smo proučevali barvo in obliko cvetov ter obliko čašnih listov. Analizirane so bile tudi nekatere kvantitativne lastnosti listov in trnavost. Raziskava je pokazala, da rastlinice lahko zacvetijo že v letu vznika, vendar barva in oblika cveta v prvem letu ne prideta do končnega izraza. Oblika čašnih listov je zelo variirala in najverjetneje ne bi bila uporabna za karakterizacijo posameznih genotipov. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri dolžini peclja lista, najmanjša pa pri dolžini bazalnega lista. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene pri dimenzijah listov. Pri analizi trnavosti smo ugotovili, da so bile razlike znotraj posameznih materialov prevelike in zato jih ni bilo mogoče uporabiti za opisovanje posameznih genotipov.
Ključne besede: vrtnice, Rosa spp., križanje, kvantitativne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 2826; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Ključne besede: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2009; Ogledov: 2881; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici