SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJ KOT ANKETIRANEC
Jasna Mulalič, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsaka akademska veda mora za oblikovanje sklepov in znanstvenih spoznanj imeti metodologijo. Za izdelavo in analizo podatkov uporabljamo različne metode, s pomočjo katerih preizkušamo, sprejmemo ali zavrnemo teorijo. Na področju družbenih ved sta se razvili dve osnovni tradiciji znanstvenega raziskovanja, ki ju na podlagi njunih značilnosti imenujemo kvalitativna in kvantitativna paradigma. Teoretični del diplomskega dela se v osnovi posveča kvalitativnemu in kvantitativnemu raziskovanju ter vprašanju etičnosti v raziskovanju. V nadaljevanju so podrobneje opredeljene temeljne značilnosti kvantitativne anketne raziskave, še bolj poglobljeno pa se diplomsko delo osredotoča na anketni vprašalnik v kvantitativnem raziskovanju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvantitativne anketne raziskave, ki je bila izvedena na mariborskih osnovnih šolah. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med osnovnošolske učitelje, z njim pa smo želeli izvedeti, kako pogosto in kako priljubljeno je reševanje različnih tipov izvedb anketnih vprašalnikov, kakšna so njihova stališča do različnih načinov izvajanja vprašalnika in kakšno je njihovo običajno odzivanje na različne izvedbe anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bo anketna raziskava pri osnovnošolskih učiteljih najbolj priljubljena in učinkovita, če bomo anketne vprašalnike izvajali preko anketarja, najslabše pa se bodo odzvali na anketni vprašalnik, poslan po klasični pošti.
Ključne besede: Ključne besede: kvalitativno raziskovanje, kvantitativno raziskovanje, kvantitativna empirična neeksperimentalna raziskava, anketa, anketni vprašalnik, anketiranec.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1486; Prenosov: 2416
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

2.
Percepcija paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester
Sergej Kmetec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je namenjena pacientu z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ki s seboj prinaša moteče simptome. Cilj je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pacienta ter svojca. Zato je pomembno, da se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v zgodnji fazi zdravljenja. Metodologija raziskovanja: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. V raziskavo je bilo vključenih 440 medicinskih sester iz kliničnega okolja v Sloveniji in na Finskem, ki imajo prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen Mann-Whitney U-testom. Rezultati raziskave: V raziskavi smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo smo potrdili ter ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med državama glede percepcije paliativne zdravstvene nege (p = 0,002). Druga hipoteza ni bila potrjena, saj smo ugotovili, da med državami ne obstajajo bistvene razlike v znanju paliativne zdravstvene nege (p = 0,477). Zadnjo hipotezo pa smo potrdili, ker smo pokazali, da sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko vpliva na večjo željo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester (p = 0,001). Sklep: Paliativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri holistični obravnavi pacienta, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen s spremstvom motečih simptomov. Za takšen pristop je pomembno, da posvečamo izobraževanju medicinskih sester na področju paliativne zdravstvene nege posebno pozornost.
Ključne besede: Paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, moteči simptomi, kakovost življenja, Slovenija, Finska, kvantitativna raziskava
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 184; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici