| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
PRIMERJAVA KVALITETE DELOVNEGA ŽIVLJENJA KMETOV IN DELAVCEV
Magdalena Tušek, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava primerjavo kvalitete delovnega življenja dveh vzorcev — kmetov in delavcev podjetij v Selški dolini. Kljub recesiji, ki je bistveno zaznamovala življenje delavcev zlasti v gospodarstvu, zaposleni v treh proizvodnih podjetjih v Železnikih kvaliteto svojega delovnega življenja ocenjujejo kot zadovoljivo. Raziskava kaže, da kmetje v primerjavi z delavci podjetij manj pogosto razmišljajo, da bi delo opustili, dodatni prihodek si zagotovijo z dopolnilnimi dejavnostmi, boljši je njihov zdravstveni status in redkeje trpijo za posledicami delovnega stresa. Delavci iz podjetij bistveno manj pogosto kot kmetje opravljajo delo zgolj iz eksistenčne nuje in pogosteje jim delo predstavlja zadovoljstvo in veselje. Rezultati raziskave potrjujejo, da jim delo zagotavlja večji občutek socialne varnosti, da razpolagajo z več prostega časa, pogosteje počitnikujejo ter uspešnejše usklajujejo delovno in družinsko življenje. V okviru vzorca anketiranih iz Selške doline sicer ne moremo podati ugotovitev, katera skupina — kmetje ali delavci iz podjetij — ima kvalitetnejše delovno življenje. Ugotovili pa smo, da ima ena in druga skupina dovolj vzdržno delovno življenje, da ga ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, kmetje, delavci iz podjetij
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1655; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (910,48 KB)

8.
VPLIV MOTIVACIJE NA KVALITETO DELOVNEGA ŽIVLJENJA V PODJETJU X
Jelena Pezdirc, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge bo temeljila na raziskavi motivacije na delovnem mestu in sistemu nagrajevanja ter njunem medsebojnem vplivu. Ustreznost motivacije in nagrajevanja zaposlenih je ključnega pomena za doseganje želenega vedenja zaposlenih in ciljev podjetja. Če delavci niso dovolj motivirani, ne prispevajo k uspešnosti podjetja. Uspešnost delavca ni odvisna samo od njegovih sposobnosti, ampak tudi od stopnje motiviranosti. Motiviranje zaposlenih je ena od glavnih nalog vodstvenega kadra, kar je danes zelo kompleksna naloga, saj morajo le-ti izbrati pravilni način motiviranja zaposlenih ter oblikovati pravilni sistem nagrajevanja, da na tak način podjetje poveča motiviranost zaposlenih. Vpliv motivacije in motivacijski dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Za zaposlenega je kvaliteta delovnega življenja bistvenega pomena, saj večino svojega časa preživi prav na svojem delovnem mestu, zato je pomembno, kako ta čas preživi in kako se na delovnem mestu počuti. To pa v veliki meri vpliva tudi na njegovo osebno življenje. Kvaliteta delovnega življenja je tako pomembna za storilnost zaposlenih, pripadnost zaposlenih podjetju, zdravstveno stanje zaposlenih, motivacijo ... Na konkretnem primeru podjetja bom raziskala prisotnosti različnih motivacijskih dejavnikov in na podlagi ugotovitev sprejela ukrepe za izboljšavo kvalitete delovnega življenja na delovnem mestu. Rezultati analize bodo pokazali, kako vpliva sistem nagrajevanja na zaposlene in kako so zaposleni dejansko motivirani.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, sistem nagrajevanja, uspešnost, kvaliteta delovnega življenja
Objavljeno: 12.11.2012; Ogledov: 976; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
KVALITETA DELOVNEGA ŽIVLJENJA KOT DEJAVNIK STALIŠČ DO DELA
Špela Jamšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta delovnega življenja je subjektiven in dinamičen konstrukt, ki še do danes nima enoznačne definicije. Magistrska naloga temelji na delu Sirgyja idr. (2001), ki pravijo, da se kvaliteta delovnega življenja povezuje z dobrim počutjem zaposlenih, a istočasno razlikuje od delovnega zadovoljstva. Namen naloge je bil preveriti, kakšen je odnos med omenjenim konceptom in stališči do dela, med katere prištevamo delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in delovno zavzetost. Vključenih je bilo 214 oseb, zaposlenih v proizvodnem podjetju. Od tega jih 63,1 % dela v proizvodnem obratu in 36,9 % v upravi. V analizi rezultatov je bilo potrjeno, da kvaliteta delovnega življenja visoko korelilra z delovnim zadovoljstvom, delovno zavzetostjo in organizacijsko pripadnostjo. Nadalje se je izkazalo, da je povezava med kvaliteto delovnega življenja in afektivno pripadnostjo najvišja izmed treh komponent, medtem ko sta povezavi z normativno in kalkulativno pripadnostjo nižji, a še vedno statistično pomembno pozitivni. V hipotezah je bilo predvideno še, da imajo višje potrebe kvalitete delovnega življenja večji vpliv na stališča do dela, kar se je tekom analize potrdilo. Izkazalo se je, da ima kvaliteta delovnega življenja aplikativno vrednost, saj pomembno korelira s stališči do dela in ostalimi posledicami dela tako za zaposlenega kot celotno delovno organizacijo. Iz tega sledi, da je raziskovani koncept zanimiv menedžmentu posameznih delovnih organizacij, saj lahko preko spremljanja posameznih potreb zaposlenih in vplivanja na le-te dosežejo pozitivne posledice, ki se odražajo v večji produktivnosti, boljšem zadovoljstvu z delom, večji zavzetosti, organizacijski pripadnosti in nenazadnje tudi večji učinkovitosti organizacije kot celote.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, afektivna pripadnost, normativna pripadnost, kalkulativna pripadnost, delovna zavzetost
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1244; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici