| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
PRIMERJAVA KVALITETE DELOVNEGA ŽIVLJENJA KMETOV IN DELAVCEV
Magdalena Tušek, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava primerjavo kvalitete delovnega življenja dveh vzorcev — kmetov in delavcev podjetij v Selški dolini. Kljub recesiji, ki je bistveno zaznamovala življenje delavcev zlasti v gospodarstvu, zaposleni v treh proizvodnih podjetjih v Železnikih kvaliteto svojega delovnega življenja ocenjujejo kot zadovoljivo. Raziskava kaže, da kmetje v primerjavi z delavci podjetij manj pogosto razmišljajo, da bi delo opustili, dodatni prihodek si zagotovijo z dopolnilnimi dejavnostmi, boljši je njihov zdravstveni status in redkeje trpijo za posledicami delovnega stresa. Delavci iz podjetij bistveno manj pogosto kot kmetje opravljajo delo zgolj iz eksistenčne nuje in pogosteje jim delo predstavlja zadovoljstvo in veselje. Rezultati raziskave potrjujejo, da jim delo zagotavlja večji občutek socialne varnosti, da razpolagajo z več prostega časa, pogosteje počitnikujejo ter uspešnejše usklajujejo delovno in družinsko življenje. V okviru vzorca anketiranih iz Selške doline sicer ne moremo podati ugotovitev, katera skupina — kmetje ali delavci iz podjetij — ima kvalitetnejše delovno življenje. Ugotovili pa smo, da ima ena in druga skupina dovolj vzdržno delovno življenje, da ga ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, kmetje, delavci iz podjetij
Objavljeno v DKUM: 20.12.2010; Ogledov: 2096; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (910,48 KB)

52.
KVALITETA ŽIVLJENJA GOJENCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU VIŠNJA GORA
Brigita Langerholc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o kvaliteti življenja gojencev v Vzgojno - izobraževalnem zavodu (VIZ) v Višnji Gori. Ko govorimo o kvaliteti življenja, nas predvsem zanima kako in v kakšnih življenjskih pogojih živijo gojenci v vzgojno - izobraževalnem zavodu. Teoretični del diplomske naloge govori o čustveni in vedenjski motnji, ki spremlja otroke oz. mladostnike, da so vključeni v vzgojno - izobraževalni zavod, o težavnostnih stopnjah te motnje in o vzgojnih programih. Praktični del zajema raziskavo med anketiranimi gojenci Vzgojno - izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Ključne besede: VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI, KVALITETA ŽIVLJENJA, MATERIALNO - SOCIALNO OKOLJE IN DRUŽINSKI STATUS.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2009; Ogledov: 3841; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (391,92 KB)

53.
BREZPOSELNOST KOT FAKTOR KVALITETE ŽIVLJENJA
Romana Turkušić Škrab, 2009, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je eden najresnejših družbenih problemov. Med brezposelnimi se nahajajo osebe različnih poklicev in znanj: od nekvalificiranih delavcev do delavcev z visokim strokovnim znanjem, tistih, ki imajo deset, dvajset in več let delovne dobe in izkušenj, in so postali tako imenovani trajni presežek in tisti, ki so šolanje šele zaključili in iščejo svojo prvo zaposlitev. Brezposelnost je postala splošno razširjen in množičen pojav. Na izbiro teme za diplomsko nalogo z naslovom Brezposelnost kot faktor kvalitete življenja je vplivala moja brezposelnost. V prvem delu sem se osredotočila na kvaliteto življenja, zdravje, prosti čas, stanovanje, izobraževanje, teoretična spoznanja o brezposelnosti, kako brezposelnost vpliva na posameznika in kakšna je kvaliteta življenja brezposelnih. Za izdelavo naloge sem uporabila različna gradiva: ZRSZ, primerjavo statističnih podatkov o brezposelnosti v Sloveniji od leta 2005 do julija 2009 na sploh in statistične podatke v občini Ilirska Bistrica. V drugem delu sem uporabila anketo, ki so jo prijavljeni brezposelni izpolnjevali na uradu za delo v Ilirski Bistrici. Po obdelavi podatkov v anketi sem rezultate predstavila v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: • brezposelnost, • kvaliteta življenja, • gospodarska kriza in hitro ukrepanje Zavoda RS za zaposlovanje.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2009; Ogledov: 2626; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (466,64 KB)

54.
KAKOVOST ŽIVLJENJA NA DELOVNEM MESTU
Melita Jurman, 2009, diplomsko delo

Opis: Naloga prikazuje kvaliteto življenja zaposlenih v podjetju Slokart d.o.o., Trbovlje. Ker v sedanjih časih zaposleni preživimo večino časa na delovnem mestu, je še kako pomembno, da smo z delom in pogoji dela zadovoljni. Pomembno je, da delo ne škoduje našemu zdravju. Zatorej je za ljudi čedalje bolj pomemben pojem kakovosti delovnega življenja. Naloga prikazuje rezultat raziskave, ki sem jo naredila med svojimi bivšimi sodelavci. Kako različni delovni pogoj vplivajo na kakovost življenja na delovnem mestu.
Ključne besede: kvaliteta življenja na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 03.06.2009; Ogledov: 3034; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (285,13 KB)

55.
KVALITETA ŽIVLJENJA V ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU
Olga Tonin, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kvaliteto življenja invalidnih otrok in mladostnikov ter zaposlenih v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (v nadaljevanju ZUIM) v Kamniku. Kvaliteta življenja postaja v zadnjem stoletju tema, ki ji v razvitem svetu posvečamo vse več pozornosti. Kvaliteta življenja je preučevanje družbene blaginje in opredeljuje notranje in zunanje doživljanje in ocenjevanje lastnega življenja. Sestavljena je iz različnih elementov, kot so: blaginja, svoboda, identiteta, socialna varnost, kultura, izobraževanje, zaposlovanje, družbeni odnosi, družbeno in politično življenje, zasebnost, in tako dalje. Kako posameznik ali družba ocenjuje ali vrednoti kvaliteto življenja (svojo ali družbeno), je odvisno od tega, kako so zadovoljeni in izpolnjeni dejavniki, pogoji in okoliščine (notranji in zunanji), ki vplivajo na življenje posameznika ali družbe. Invalidi imajo zaradi majhne sposobnosti in spretnosti, da zagovarjajo sami sebe, za doseganje svoje samouresničitve bistveno manj možnosti kot ostali ljudje. Zato še toliko bolj potrebujejo različne zagovornike svojih interesov, obstoja in samopotrditve in to ne samo staršev, državnih institucij in strokovnih služb, marveč tudi ljudi iz okolja, v katerem živijo, zlasti poznanih, vplivnih in spoštovanih. Zaradi vsakdanjih obremenitev in stresnih situacij je kvaliteta življenja na nižjem nivoju. Ker je od kvalitete delovnega življenja zaposlenih odvisno naše celotno življenje in tudi življenje invalidov, se je potrebno potruditi, da je njihova kvaliteta na visokem nivoju in da v delovnem okolju ni nezadovoljstva.
Ključne besede: kvaliteta življenja, invalidni otrok in mladostnik, zaposlena oseba, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, zadovoljstvo, prizadetost
Objavljeno v DKUM: 03.06.2009; Ogledov: 3333; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (870,69 KB)

56.
57.
58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 2.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici