| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Kakovost življenja pacienta s Crohnovo boleznijo
Mihaela Kralj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Crohnova bolezen spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Bolezen prizadene končni del ileuma, obolijo pa tudi drugi deli prebavne cevi. Simptomi in znaki bolezni se kažejo kot bolečina v trebuhu, driske, bruhanje in izguba telesne mase. Kvaliteta njihovega življenja je omejena, saj je moteno njihovo poklicno in osebno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti Crohnove bolezni in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja pacienta. Želeli smo ugotoviti kakšen vpliv ima Crohnova bolezen pri opravljanju vsakodnevnih aktivnostih in kako vidijo sprejemanje svoje bolezni pri svojcih in sodelavcih. Metodologija: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo opisali Crohnovo bolezen, v raziskovalnem delu pa smo uporabili analitično metodo dela, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo, ki smo jo uporabili za potrditev raziskovalnih vprašanj in kjer so predstavljeni tudi rezultati raziskave. Rezultati: V raziskavi je 16 (33 %) anketirancev mnenja, da se prehitro utrudijo zaradi prisotnih bolečin med vsakodnevnimi aktivnostmi, medtem ko 20 (41 %) anketirancev meni, da čuti pomanjkanje energije. Bolezen je ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, sta odgovorila 2 (4 %) anketiranca, medtem ko 9 (18 %) anketirancev meni, da jih bolezen ovira tudi pri športnih dejavnostih. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da jih 21 (81 %) anketirancev meni, da so svojci in bližnji pozitivno sprejeli njihovo bolezen. Sklep: Za Crohnovo bolezen je značilen kroničen, doživljenjski potek. Na nastanek bolezni vplivajo številni dejavniki, kot so genetski dejavniki, dejavniki okolja, prehrana, okužbe in neprimeren imunski odziv na sestavine običajne črevesne vsebine. Najpogostejše težave, ki so jih navedli so: kri na blatu, večkratno odvajanje na dan, bolečine pri odvajanju ter prisotnost diareje.
Ključne besede: Crohnova bolezen, Društvo kroničnih bolnikov, anketa, kvaliteta življenja, dietna prehrana
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 2545; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (933,85 KB)

32.
33.
KVALITETA DELOVNEGA ŽIVLJENJA KOT DEJAVNIK STALIŠČ DO DELA
Špela Jamšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta delovnega življenja je subjektiven in dinamičen konstrukt, ki še do danes nima enoznačne definicije. Magistrska naloga temelji na delu Sirgyja idr. (2001), ki pravijo, da se kvaliteta delovnega življenja povezuje z dobrim počutjem zaposlenih, a istočasno razlikuje od delovnega zadovoljstva. Namen naloge je bil preveriti, kakšen je odnos med omenjenim konceptom in stališči do dela, med katere prištevamo delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in delovno zavzetost. Vključenih je bilo 214 oseb, zaposlenih v proizvodnem podjetju. Od tega jih 63,1 % dela v proizvodnem obratu in 36,9 % v upravi. V analizi rezultatov je bilo potrjeno, da kvaliteta delovnega življenja visoko korelilra z delovnim zadovoljstvom, delovno zavzetostjo in organizacijsko pripadnostjo. Nadalje se je izkazalo, da je povezava med kvaliteto delovnega življenja in afektivno pripadnostjo najvišja izmed treh komponent, medtem ko sta povezavi z normativno in kalkulativno pripadnostjo nižji, a še vedno statistično pomembno pozitivni. V hipotezah je bilo predvideno še, da imajo višje potrebe kvalitete delovnega življenja večji vpliv na stališča do dela, kar se je tekom analize potrdilo. Izkazalo se je, da ima kvaliteta delovnega življenja aplikativno vrednost, saj pomembno korelira s stališči do dela in ostalimi posledicami dela tako za zaposlenega kot celotno delovno organizacijo. Iz tega sledi, da je raziskovani koncept zanimiv menedžmentu posameznih delovnih organizacij, saj lahko preko spremljanja posameznih potreb zaposlenih in vplivanja na le-te dosežejo pozitivne posledice, ki se odražajo v večji produktivnosti, boljšem zadovoljstvu z delom, večji zavzetosti, organizacijski pripadnosti in nenazadnje tudi večji učinkovitosti organizacije kot celote.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, afektivna pripadnost, normativna pripadnost, kalkulativna pripadnost, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2071; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

34.
OBRAVNAVA KRONIČNE BOLEČINE V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Sergej Kmetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena obravnava kronične bolečine v paliativni zdravstveni negi. Predstavljene so metode, s katerimi lahko prepoznamo in določimo intenziteto kronične bolečine. Pri tem pa je pomembno, da pacienti s kroničnimi bolečinami dobijo pravočasno paliativno zdravstveno nego, da lahko ohranimo in izboljšamo njihovo življenjsko kvaliteto. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela z analizo in preučitvijo strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz SpringerLink, CINAHL in COBISS. Razprava: Ugotovljeno je, da pacienti s kroničnimi bolečinami ne dobijo pravočasne obravnave in diagnostike. Velikokrat se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v terminalni fazi, če pa jo začnemo pravočasno izvajati, lahko pripomore k izboljšanju življenjske kvalitete pacienta in svojca. Sklep: Za boljšo diagnostiko kronične bolečine je pomembna ustrezna uporaba metod za prepoznavanje in oceno bolečin. Medicinska sestra mora dajati podporo pacientu in ga poučiti o bolečinski terapiji, da razume pomen lajšanja bolečine. Pri tem pa je pomembno, da se medicinske sestre izobražujejo in obnavljajo znanje iz paliativne zdravstvene nege, da bi s tem pripomogle h kvaliteti življenja pri lajšanju kronične bolečine pacienta.
Ključne besede: kronična bolečina, paliativna zdravstvena nega, pacient, bolečinski management, kvaliteta življenja, protibolečinska terapija
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 2829; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (589,15 KB)

35.
Nekateri vidiki družbene blaginje na področju zdravstvenega stanja ljudi
Jure Bele, Dominik Časar, Polona Tominc, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Družbenega razvoja in blaginje družbe ni mogoče opisati zgolj z ustvarjenim BDP. Kompleksna večdimenzionalna mera, ki odraža družbeni vpliv na blagostanje človeka in človekovega okolja, je nov OECD-jev ˝indeks boljšega življenja˝. Njegov sestavni del je tudi komponenta, ki opredeljuje zdravstveno stanje ljudi v državi. Raziskave kažejo, da so med vplivnimi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje ljudi in vsiljujejo oz. pogojujejo določene vzorce v življenjskih navadah ljudi, pomembne tudi družbeno-ekonomske determinante - določeni dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni in s tem v povprečju krajše življenjske dobe, so v nižjih družbenih slojih izraženi močneje kot v višjih družbenih slojih. Iz opravljene raziskave izhaja, da je tako tudi v Sloveniji - v družbenih slojih, ki odražajo neenakomerno porazdelitev bogastva, moči, blaginje ... med različnimi družbenimi skupinami, lahko identificiramo tudi različno zdravstveno stanje ljudi, pripadnikov teh družbenih slojev.
Ključne besede: socialna država, država blaginje, kvaliteta življenja, zdravstvo, zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 894; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

36.
POMEN BIVALNEGA OKOLJA ZA GIBALNO DEJAVNOST IN KAKVOST ŽIVLJENJA
Tjaša Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v kakovosti življenja in gibalni dejavnosti mestnih, primestnih in podeželskih otrok. Vzorec je obsegal 454 merjencev, od tega 233 deklic in 221 dečkov, starih od devet do enajst let. V raziskavo so bili zajeti otroci severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children,. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Gibalna dejavnost otrok, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Razlike v gibalni dejavnosti in v kakovosti življenja smo izračunali z analizo variance (ANOVA). Narejen je bil tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da primestni otroci namenjajo več časa športnim dejavnostim kot mestni in podeželski vrstniki, medtem ko mestni otroci namenjajo več časa organiziranim športnim dejavnostim kot njihovi vrstniki iz podeželja in primestja. Na drugi strani pa je v primestju z logističnega vidika za starše veliko bolj praktično, da otroke vključujejo v športno-interesne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole. Rezultati tudi kažejo, da so primestni otroci boljšega telesnega zdravja kot mestni in podeželski. Tudi odnosi med otroki v podeželskih šolah so boljši kot v primestnih in mestnih. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da kakovost življenja in gibalna dejavnost v veliki meri nista odvisni od bivalnega okolja, ker je okolje v Sloveniji tako homogeno in ne generira dodatnih razlik v oddaljenosti športnih objektov, v dostopnosti javnih ustanov in ostalih dobrin, potrebnih za kakovostno in zdravo življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, telesna dejavnost, mesto, primestje, podeželje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1549; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (489,11 KB)

37.
Kvaliteta življenja žensk z urinsko inkontinenco
Polonca Senegačnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina. Pri ženskah urinska inkontinenca vpliva na njihovo kvaliteto življenja predvsem na psihološki in družbeni ravni. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti kvaliteto življenja žensk z urinsko inkontinenco. Raziskava je bila izvedena v Društvu Mena. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 30-im ženskam. S vprašalnikom smo ugotovili, da imajo ženske z urinsko inkontinenco predvsem težave s telesno aktivnostjo, s hojo ponoči na stranišče, pri prostovoljnih aktivnostih ter da urinska inkontinenca pri njih povzroča najpogosteje strah, nervozo, anksioznost, nesproščenost, zadrego in depresijo.
Ključne besede: Ključne besede: urinska inkontinenca, kvaliteta življenja, zdravstvena vzgoja, pripomočki za urinsko inkontinenco.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2007; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

38.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV PO VSTAVITVI KOSTNO VSIDRANEGA SLUŠNEGA PRIPOMOČKA
Petra Kolbl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili zadovoljstvo in kakovost življenja bolnikov pred uporabo kostno vsidranega slušnega pripomočka, kakor tudi zadovoljstvo in kakovost življenja z novim slušnim pripomočkom. Opisali in predstavili smo kostno vsidrane slušne pripomočke, njihov namen in uporabo.
Ključne besede: kostno vsidran slušni pripomoček, perioperativna zdravstvena nega, komunikacija, kvaliteta življenja.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 1898; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

39.
Kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju
Ksenija Seršen, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava kvaliteto življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Zajema 44 družin iz slovenskih pokrajin Koroška, Štajerska in Pomurje. Pojem družina, njene značilnosti in njen položaj v družbi se skozi čas spreminjajo. V teoretičnem delu magistrske naloge je zato najprej zajeta opredelitev družine in njene značilnosti v sodobnem času. Rojstvo otroka z motnjami v duševnem razvoju močno vpliva na člane ožje in širše družine in lahko vpliva na vse vidike družinskega funkcioniranja. V nalogi so prav zaradi tega natančneje opredeljene in klasificirane motnje v duševnem razvoju in vzroki za nastanek le-teh, ter tudi druge oziroma spremljevalne motnje, ki se izražajo na različnih področjih življenja: odnosi v družini z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, partnerstvo staršev, vloge in položaj posameznih družinskih članov itd. Osrednji poudarek magistrske naloge je na kvaliteti življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. Pojem kvalitete življenja se ukvarja z dobrobitnostjo in z zadovoljstvom v življenju in ker si ljudje ta pojem zelo različno razlagamo, je v nalogi opredeljen sam pojem kvalitete življenja ter koncept kvalitete življenja. Ker je kvaliteta življenja družin dokaj novo področje raziskovanja in ker naj bi odražala dojemanje kvalitete življenja, tako njenih posameznih članov kakor družine kot celote, je za strokovnjake še zmeraj izziv, kako zajeti vse različne vidike življenja. Velik del teoretičnega dela magistrske naloge je tako namenjen različnim področjem življenja, ki naj bi pomembno vplivala na dojemanje kvalitete življenja, tako posameznika kakor cele družine. Ta področja so zajeta tudi v anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili v empiričnem delu in katerega avtorji so Ivan Brown, Roy I. Brown, Nehama T. Baum idr., v slovenščino pa ga je prevedla dr. Majda Schmidt. Z njim smo zbrali tako kvalitativne kot kvantitativne podatke, ki jih je bilo mogoče pridobiti le v sodelovanju z družinami, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju in prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.
Ključne besede: družina, otroci z motnjami v duševnem razvoju, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, zdravje, finančno stanje, družinski odnosi, podpora oseb in strokovnih služb, vpliv vrednot, poklic, prosti čas in rekreacija ter interakcija s skupnostjo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 4209; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

40.
Vplivi nočnega in izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalcev
Aleksander Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Reševalci so kot izvajalci zdravstvene nege vezani na izmensko delo in zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno oskrbo tako čez dan kot tudi ponoči. To pa je le možno samo, če reševalci delajo 24 ur na dan. Za večino so spremembe, ki so neločljivo povezane z izmenskim delom oz. nočnim delom neželeno breme nad katerim pa nimajo nadzora. Izmensko in nočno delo je resen problem za izvajalce zdravstvenega varstva, dejavnik tveganja za številne bolezni in eden izmed razlogov za menjavo delovnega mesta. Nočna izmena ima fizične, psihične in socialne posledice na življenje posameznika – tudi na reševalce. Namen diplomskega dela je dognati značilnosti in posledice izmenskega in nočnega dela ter njegov vpliv na telesno in zdravstveno stanje reševalcev ter z raziskavo ugotoviti posledice izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalca. Rezultati raziskave so pokazali, da izmensko delo v veliki meri vpliva na kvaliteto življenja reševalcev. V največji meri vpliva na pojav nespečnosti, nezmožnosti opravljanja in sodelovanja pri vsakdanjih opravilih po nočni izmeni ter ima velik vpliv tudi na telesno težo posameznika. Vpliv pa se odraža tudi na opravljanje dela, saj reševalcem nočno delo velikokrat predstavlja stres. V nočnem času se v večji meri pojavijo konflikti med zdravstvenim osebjem in pacienti in nestrpnost do pacientovih želja in potreb zaradi utrujenosti in izčrpanosti. Nočno delo reševalcev je potrebno zaradi zagotavljanja in izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči. Potekati mora pod pogoji, ki jih zahteva stroka in na način, da reševalci, ki delajo ponoči ne postanejo invalidi že v začetku njihove poklicne poti. Spremeniti je potrebno predvsem stališče družbe in tudi odnos uporabnikov zdravstvenih storitev, ki prihajajo v nočnem času po »za njih« nujno medicinsko pomoč. Predvsem zaradi spoštovanja uporabnikov zdravstvenih storitev do nočnega dela reševalcev.
Ključne besede: nočno in izmensko delo, reševalci, kvaliteta življenja, bolezni povezane z nočnim delom
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 3333; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici