| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Spremljanje kvalitete življenja otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo
Saška Venek, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hiperkinetična motnja, ADHD, kvaliteta življenja, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2017; Ogledov: 1447; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

23.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2168; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

24.
KVALITETA ŽIVLJENJA IN SAMOMORILNO VEDENJE PRI OSEBAH S PSIHOTIČNIMI MOTNJAMI
Katarina Mihajlović, 2016, magistrsko delo

Opis: Za posameznikovo učinkovito delovanje je potrebna prisotnost tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja. V kolikor pa so duševne funkcije tako prizadete, da oseba celo izgubi stik z realnostjo, govorimo o psihotičnih motnjah, med katerimi kot najbolj uničujoča izstopa shizofrenija. Psihoza prizadene celotno osebnost in se zrcali v bolnikovi kvaliteti življenja. Ta je lahko okrnjena do te mere, da pripelje celo do samomorilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil na avtentičnem vzorcu posameznikov s psihotičnimi motnjami preučiti povezavo med kvaliteto življenja in samomorilnim vedenjem. Zanimalo nas je ali prihaja do razlik v subjektivni kvaliteti življenja glede na pretekli poskus samomora. Nadalje je bil naš cilj raziskati kateri so tisti dejavniki tveganja, ki pomembno napovedujejo kvaliteto življenja in razvoj samomorilnih teženj. Odkrivanje teh prispeva k identifikaciji rizičnih posameznikov in izboljšanju kvalitete življenja. Raziskava je bila izvedena na specifični klinični populaciji kroničnih in stabilnih bolnikov z diagnosticirano psihotično motnjo, katero MKB-10 uvršča v sklop "Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje" (F20–F29). Raziskovalni vzorec je zajemal 47 udeležencev, in sicer 25 moških in 22 žensk, starih od 19 do 65 let, ki se ambulantno zdravijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Podatki so bili pridobljeni z individualnim apliciranjem testne baterije, katere začetni del zajema demografske, klinične in psihosocialne podatke, drugi del pa vprašalnike WHOQOL-BREF, PSS, DASS-21 in INQ-15. Pri ugotavljanju razlik glede na pretekli poskus samomora smo prišli do presenetljivih rezultatov, saj se ti niso statistično pomembno razlikovali na nobeni izmed dimenzij kvalitete življenja. Pri preverjanju napovedne moči dejavnikov tveganja so rezultati razkrili, da depresija, poleg dimenzije občutka odtujenosti v medosebnih odnosih, pojasni statistično pomemben delež variance kvalitete življenja. V nasprotju z našimi pričakovanji pa nobeden izmed merjenih dejavnikov tveganja ni statistično pomembno napovedoval samomorilnih teženj pri tej zaskrbljujoči populaciji.
Ključne besede: psihotične motnje, shizofrenija, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 2448; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

25.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2132; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

26.
Kvaliteta življenja družin v obdobju finančne krize
Mateja Penčur, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes živimo v svetu, kjer ima kvaliteta življenja velik pomen. Namen diplomske naloge z naslovom Kvaliteta življenja družin v obdobju finančne krize je predstaviti problematiko kvalitete življenja družin v obdobju finančne krize. V prvem delu naloge so s teoretičnega vidika predstavljeni različni pojmi, kot so družina, tipi družin, kvaliteta življenja in kazalci kvalitete življenja, opredeljena pa sta tudi finančna kriza in njen vpliv na različna področja, vključno s kvaliteto življenja. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati, pridobljeni iz raziskave o vplivih finančne krize na različne parametre kvalitete življenja. Tako so bili raziskani parametri dostopnosti do osnovnih dobrin, stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih in socialnih storitev. Raziskali smo tudi, ali kriza res negativno vpliva na kvaliteto življenja družin in poslabša duševno zdravje. Raziskava je pokazala, da se je kvaliteta življenja v času finančne krize poslabšala, in sicer tako na splošno kot tudi glede na omenjene kazalce kvalitete življenja. Ni pa se pokazalo, da se je v času finančne krize poslabšalo tudi duševno zdravje. Najbolj ranljive skupine prebivalcev, ki jih je kriza najbolj prizadela glede na kazalnike kakovosti življenja, so starejši in manj izobraženi prebivalci, najmanj pa je prizadela delovno aktivne prebivalce in fakultetno izobražene. Pomembno je, da država v času finančnih kriz implementira takšne sistemske rešitve, ki ciljajo predvsem na najbolj ranljive skupine prebivalcev, ki si običajno najtežje pomagajo.
Ključne besede: družina, kvaliteta življenja, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1045; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

27.
HUJŠANJE MLADOSTNIKA S POMOČJO BARIATRIČNE OPERACIJE
Petra Fužir, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Debelost postaja množična bolezen moderne dobe. Vedno več ljudi se bori s prekomerno telesno težo, zaskrbljujoč pa je podatek, da se bolezen pojavlja pri vse več otrocih in mladostnikih. V diplomskem delu smo s pomočjo različne strokovne literature povzeli pojem debelost, pri čemer smo se osredotočili prav na mladostnike pri katerih je bolezen v porastu. Na kratko smo predstavili splošno o bariatričnih operacijah, vrste le teh in navedli kriterije, ki so ključni za nadaljnji postopek (odločitev za operacijo). Prav tako je v diplomskem delu predstavljeno hujšanje mladostnika s pomočjo bariatrične operacije, kvaliteta življenja po operaciji ter naloge in vloga medicinske sestre. Omenili smo tudi možne zaplete po sami operaciji. Namen: Namen diplomske naloge je bil predstaviti hujšanje mladostnika s pomočjo bariatrične operacije, kvaliteto življenja mladostnika po operaciji, ter vlogo medicinske sestre pri pripravi na poseg in življenje po njem. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo (metoda opisovanja). Povzeli in primerjali smo različno strokovno literaturo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega v bariatrični ambulanti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da je večina mladostnikov že od nekdaj pretežka, vzroke svoje prekomerne telesne teže pa ugotavljajo predvsem zaradi nepravilne prehrane, premalo gibanja, dednosti in psihičnih težav. Raziskava je pokazala, da se jim je kvaliteta življenja po operaciji močno spremenila na boljše, izboljšala se je njihova samopodoba in samozavest, postali so bolj družabni, fizično aktivni, boljši v odnosih z ljudmi, začeli so se bolj zdravo prehranjevati in opažajo pa tudi, da so uspešnejši pri študiju in delu. Iz raziskave je razvidno tudi, da bi se večina še enkrat odločila za hujšanje s pomočjo bariatrične operacije. Prav tako smo ugotovili, da so zadovoljni z delom medicinskih sester v ambulanti.
Ključne besede: hujšanje mladostnika, bariatrična operacija, kvaliteta življenja, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

28.
PACIENT S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJU
Dragica Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice. Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti.
Ključne besede: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2188; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (915,96 KB)

29.
Socialni program družabništvo za starejše prebivalstvo
Jasminka Kurahovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost življenja starejših je bistveno povezana z njihovo socialno vključenostjo, zato želim s programom družabništvo izboljšati socialne stike starejših in dvigniti kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju. Novi trendi nakazujejo na potrebo po razvoju socialnih programov, ki podpirajo izboljšanje pogojev za večjo kakovost življenja starejšega prebivalstva.V diplomski nalogi želim predstaviti program družabništvo in delo, ki ga opravljajo družabniki v Domu ob Savinji v Celju.
Ključne besede: Družabništvo, starostniki, Dom ob Savinji Celje, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1231; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (827,87 KB)

30.
Povezanost nasilja s psihično, socialno in ekonomsko kvaliteto življenja
Ines Blagovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil teoretično in empirično obravnavati fenomen nasilja nad ženskami in raziskati, kako se različne oblike nasilja povezujejo s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter stopnjo samospoštovanja. V raziskavi smo na slovenskem vzorcu žensk, preverili, v kolikšni meri se različne vrste nasilja povezujejo s konstruktom samospoštovanja in splošno kvaliteto življenja. Nadalje smo preverili povezanost med statusom zaposlitve, stopnjo samospoštovanja in stopnjo kvalitete življenja. V navezavi s statusom zaposlitve nas je zanimalo, ali med zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženkami (žrtvami nasilja) prihaja do pomembnih razlik v stopnji doživljanja nasilja. V raziskavi je sodelovalo 120 udeleženk. 51 udeleženk je sestavljalo institucionalni vzorec; udeleženke, ki smo jih zajeli znotraj institucij za pomoč žrtvam nasilja (materinski domovi, varne hiše, svetovalnice). Neinstistucionalni vzorec pa sestavlja 69 naključno izbranih udeleženk. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo NorVold vprašalnika o zlorabah (NorVold Abuse Questionnaire-NorAQ), Lestvico kvalitete življenja (Subjective Quality of Life Scale) in Lestvico samospoštovanja (Rosenberg Self-Esteem Scale-RSES). Udeleženke so na slednje odgovarjale preko spleta (N = 104) ali v obliki papir-svinčnik (N = 16) od avgusta 2015 do januarja 2016. Analiza rezultatov je pokazala, da se je doživljanje nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega) statistično pomembno odražalo z nižjimi končnimi vrednostmi na Lestvici samospoštovanja in Lestvici kvalitete življenja. Magistrska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k spoznanjem na obravnavanem področju, saj natančneje obravnava povezanosti različnih vrst nasilja s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter konstruktom samospoštovanja. Dobljeni rezultati opozarjajo na potrebo po drugačnem načinu obravnave nasilja nad ženskami.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami, socialna kvaliteta življenja, psihična kvaliteta življenja, ekonomska kvaliteta življenja, samospoštovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 1949; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (941,41 KB)

Iskanje izvedeno v 14.8 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici