| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenja vzgojiteljev/-ic do zbiranja podatkov v vrtcu
Katja Peterka, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so proučena mnenja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev o zbiranju podatkov v vrtcih. V teoretičnem delu so podrobneje razčlenjene pedagoška metodologija in najpogostejše vrste raziskovanja v pedagoških ustanovah, natančneje v vrtcih. Opisani in razčlenjeni sta obliki raziskovanja, ki se pojavljata v pedagoški metodologiji, tj. kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Teoretični predstavitvi so dodani opisi načinov zbiranja posameznega raziskovanja ter predstavljene prednosti in slabosti posameznega tipa raziskovanja ter primernost njihovega izvajanja v vrtcih. Sledita predstavitev težav, povezanih z relevantnostjo rezultatov raziskav, in opis načinov, kako izboljšati odzivnost pri zbiranju podatkov v vrtcih. V empiričnem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok o zbiranju podatkov v vrtcih, pojavljanju pedagoške metodologije v vrtcih in načinih zbiranja podatkov. Podatki so pridobljeni s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, ki poleg že omenjenih vprašanj vsebuje vprašanja o pogostosti pojavljanja zbiranja podatkov, nagrajevanju izpolnjenih vprašalnikov in dosedanjih izkušnjah strokovnih delavcev.
Ključne besede: pedagoška metodologija, kvantitativno raziskovanje, kvalitativno raziskovanje, zbiranje podatkov, metodologija v vrtcu
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 498; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (836,98 KB)

2.
Samovrednotenje nadarjenih učencev
Laura Stopar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Ključne besede: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 916; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Etnografska raziskava na pedagoškem področju
Tina Štemberger, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Etnografsko raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanja je pri nas slabše poznano in uporabljano. Pojem etnografsko raziskovanje je različno definiran: pogosto se enači s kvalitativnim raziskovanjem, z opazovanjem z udeležbo ali s študijo primera. V prispevku ga zaradi specifičnih lastnosti obravnavamo kot vrsto raziskave. Najprej izpostavimo problem opredelitve etnografskega raziskovanja, predstavimo osnovne značilnosti in proces etnografske raziskave. Opozorimo tudi na slabosti tovrstnega raziskovanja, razpravo pa zaključimo z vprašanjem o vlogi etnografskega raziskovanja na področju vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: etnografska raziskava, kvalitativno raziskovanje, proces raziskovanja, eklektični pristop, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1067; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (87,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Uporaba virtualnih bolnikov pri pouku
Monika Sobočan, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: izobraževanje v družinski medicini, računalniško podprto učenje, kvalitativno raziskovanje, mnenja študentov
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
6.
UČITELJ KOT ANKETIRANEC
Jasna Mulalič, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsaka akademska veda mora za oblikovanje sklepov in znanstvenih spoznanj imeti metodologijo. Za izdelavo in analizo podatkov uporabljamo različne metode, s pomočjo katerih preizkušamo, sprejmemo ali zavrnemo teorijo. Na področju družbenih ved sta se razvili dve osnovni tradiciji znanstvenega raziskovanja, ki ju na podlagi njunih značilnosti imenujemo kvalitativna in kvantitativna paradigma. Teoretični del diplomskega dela se v osnovi posveča kvalitativnemu in kvantitativnemu raziskovanju ter vprašanju etičnosti v raziskovanju. V nadaljevanju so podrobneje opredeljene temeljne značilnosti kvantitativne anketne raziskave, še bolj poglobljeno pa se diplomsko delo osredotoča na anketni vprašalnik v kvantitativnem raziskovanju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvantitativne anketne raziskave, ki je bila izvedena na mariborskih osnovnih šolah. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med osnovnošolske učitelje, z njim pa smo želeli izvedeti, kako pogosto in kako priljubljeno je reševanje različnih tipov izvedb anketnih vprašalnikov, kakšna so njihova stališča do različnih načinov izvajanja vprašalnika in kakšno je njihovo običajno odzivanje na različne izvedbe anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bo anketna raziskava pri osnovnošolskih učiteljih najbolj priljubljena in učinkovita, če bomo anketne vprašalnike izvajali preko anketarja, najslabše pa se bodo odzvali na anketni vprašalnik, poslan po klasični pošti.
Ključne besede: Ključne besede: kvalitativno raziskovanje, kvantitativno raziskovanje, kvantitativna empirična neeksperimentalna raziskava, anketa, anketni vprašalnik, anketiranec.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 2790; Prenosov: 2849
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

7.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3439; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
PROUČEVANJE UČITELJEVEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Simona Lobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje učiteljevega profesionalnega razvoja z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev med formalnim izobraževanjem, in tiste po formalnem izobraževanju, ter opredeli oblike poklicnega učenja. Teoretični del zajema še natančen opis pedagoškega raziskovanja z avtobiografsko metodo. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih učitelji razrednega pouka sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj, kakšen je položaj učitelja danes, kakšen naj bi bil oz. je dober učitelj ter spoznati, kakšen je njihov pogled o sebi kot učitelju v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale učiteljice razrednega pouka z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so zaradi slikovitejše ponazoritve odnosa in doživljanja predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se je večina učiteljic za izbiro študija odločila zaradi razlogov iz aspiracije in stereotipov. Na odločitev je vplivala tako pozitivna kot negativna podoba učitelja. Poudarijo pomanjkanje prakse v času študija ter poudarijo vlogo dobrega ali slabega mentorja. Dodatna strokovna izobraževanja so neprekinjen del učiteljevega profesionalnega razvoja. Udeležijo se izpopolnjevanj na močnih ali šibkih področjih njihovih znanj. Veliko dodatnih izobraževanj je zahtevala uvedba devetletke. Poudarjen je primanjkljaj v dodatnem strokovnem izpopolnjevanju za delo z otroki s posebnimi potrebami. Pomemben dejavnik profesionalnega razvoja je dobra šolska klima, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na profesionalno pot učitelja. Prihodnost učitelja zaznamuje strah pred razvrednotenjem tega poklica.
Ključne besede: Ključne besede: učitelji razrednega pouka, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 2834; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

9.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3493; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici