| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 3893; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
KVALITATIVNE METODE RAZISKOVANJA VEDENJA PORABNIKOV
Ines Čeh, 2012, diplomsko delo

Opis: Danes se podjetja srečujejo z najmočnejšo konkurenco doslej, ki postaja vse hujša. Lahko pa so definitivno konkurenčna, kadar razvijejo pravo filozofijo in se tako usmerijo, od izdelka in prodaje, h kupcu oziroma porabniku. Danes lahko kupci izbirajo med mnogimi izdelki, blagovnimi znamkami in dobavitelji. Podjetja si zastavljajo vprašanje, kako se kupci odločajo? Prepričana sem, da porabniki znajo oceniti, katera ponudba jim bo prinesla največjo korist in dano vrednost. Kupci si, v mejah svojih sposobnostih in zmožnosti, določijo največjo maksimalno vrednost, pri tem pa upoštevajo stroške iskanja izdelka, omejeno znanje, mobilnost in dohodek. Ustvarijo si vrednostna pričakovanja in ravnajo skladno s temi pričakovanji. Nato določijo, ali je ponudba resnično izpolnila njihovo pričakovanje v zvezi z vrednostjo, kar vse vpliva na njihovo zadovoljstvo in možni ponovni nakup. Da bi podjetja vedela kaj porabniki želijo, čutijo in kako se obnašajo, pogosto naročajo formalne trženjske raziskave za raziskovanje vedenja porabnikov. Opredelila sem se na kvalitativno raziskavo in kvalitativne metode raziskovanja porabnikov. V kvalitativni raziskavi velja dejstvo, da številke niso vse, ko gre za odkrivanje, prepoznavanje motivov, potreb porabnika ter na splošno razumevanja porabnika. S pomočjo kvalitativnih metod - na primer s skupinskimi diskusijami, poglobljenimi intervjuji, celostno preučimo dinamiko izkušenj, ozadja, obnašanja ter motive. V ospredju je vprašanje "zakaj?" Uporabljajo se različne tehnike, ki preprečujejo umetno razmišljanje in odražanje o porabnikovih motivih, kajti s pomočjo tehnik ljudje svoje izkušnje, razloge za svoje vedenje, racionalnejše opišejo, kot bi jih drugače.
Ključne besede: porabnik, vedenje porabnikov, raziskovanje vedenja porabnikov, kvalitativna raziskava, kvalitativne metode
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 1859; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Kaj poklicni življenjepisi vzgojiteljic odkrivajo o prepletenosti poklica vzgojitelja in ustvarjalnosti?
Tina Štemberger, Majda Cencič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Na področju proučevanja ustvarjalnosti se v zadnjem času porajajo dileme v zvezi z metodološkimi vprašanji proučevanja tega pojava. Hkrati je pri proučevanju ustvarjalnosti mogoče zaznati tudi premik od tradicionalnega, psihometričnega pristopa k bolj kvalitativnemu pristopu. K slednjemu sodi tudi t. i. kvalitativna raziskava življenjska zgodovina, ki se na pedagoškem področju usmerja na učitelje in vzgojitelje, na njihov pogled na delo in življenje in je kot taka nekakšna osebna refleksija. V pričujočem prispevku predstavljamo potek in rezultate take raziskave, ki se je usmerila na vzgojiteljice, ki so bile prepoznane kot ustvarjalne, pri tem pa nas je zanimalo, kako vključene vzgojiteljice opredeljujejo in doživljajo prepletenost lastnega poklica in ustvarjalnosti. Na podlagi kvalitativne analize zbranega gradiva predstavljamo nekatere ključne dejavnike ustvarjalne poklicne poti vzgojiteljic.
Ključne besede: življenjska zgodovina, kvalitativna raziskava, ustvarjalnost, življenjepisi, učitelji, vzgojitelji, ustvarjalnost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 287; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (234,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Doživljanje psihološke izgube dementnega starša - kvalitativna raziskava
Monika Susič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izkušnje odraslih otrok dementnega starša, natančneje njihovo doživljanje psihološke izgube le-tega. Izvedenih je bilo devet polstrukturiranih intervjujev z odraslimi otroki dementnega, še živečega starša. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvalitativno, in sicer z uporabo interpretativne fenomenološke analize. Na podlagi kodiranja podatkov so bile oblikovane štiri glavne teme (zaznane spremembe pri staršu, vloga skrbnika dementnega starša, doživljanje psihološke izgube dementnega starša, socialna opora) in trinajst podtem. Pokazalo se je, da je doživljanje psihološke izgube dementnega starša individualen proces, ki ga večinoma spremljajo neugodna občutja. Razumevanje in osmišljanje tega doživljanja se je med udeleženci razlikovalo. Psihološko izgubo so razumeli bodisi kot izgubo odnosa z dementnim staršem bodisi kot izgubo samega starša bodisi kot življenjsko izkušnjo. Prisotne so bile tudi druge individualne razlike v njihovih opisih. Žalovanje pred smrtjo se je večinoma pojavilo pri tistih udeležencih, katerih demenca starša je bila v naprednejši obliki, kar pa ni povzročilo večje prisotnosti neugodnih občutij. Pomemben dejavnik, ki so ga udeleženci izpostavili, je bil sprejemanje stanja. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj je demenca stanje, ki ne preoblikuje zgolj življenja diagnosticiranega posameznika, temveč tudi življenja preostalih družinskih članov.
Ključne besede: psihološka izguba, žalovanje pred smrtjo, dementen starš, odrasli otroci, kvalitativna raziskava
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 165; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici